Kaj storiti v družbi, kjer delo neodvisnih organov in organizacij ne pomeni nič? Je to čas, da jih ukinemo? Ali pa lahko, ob vztrajnem ponavljanju stavka Edmunda Burka, da »nihče ne naredi večje napake kot tisti, ki ni naredil ničesar, ker bi lahko naredil le malo«, upamo na »prebujenje« ljudstva, kot smo mu bili priča že tolikokrat v zgodovini, da se bo zbudilo iz »zimskega spanja«, v katerem ni opazilo vseh nesmislov, ki mu jih servira politika, ko opravičuje svoje ravnanje?
Zakaj takšen uvod? Ker nas je nedavno na vladi obravnavano poročilo Skupine držav proti korupcije (dalje: GRECO) ponovno spomnilo na zaveze, ki smo jih dali ob vstopu v to mednarodno organizacijo, da se bomo borili proti korupciji, za vladavino prava, in ki jih zadnja leta v Sloveniji tako vztrajno ignoriramo, približno tako, kot ignoriramo vse druge neodvisne organe v Sloveniji, ki z izvajanjem svojih pristojnosti prispevajo svoj kamenček v mozaik, imenovan Vladavina prava. Mozaik, ki, glede na stališče marsikoga, ki bi mu ta mozaik moral pomeniti temelj pri njegovem ali njenem delovanju, pomeni le prazno besedičenje tistih, ki za to besedno zvezo le skrivajo svoje nagone po političnem obračunavanju.
Komisija za preprečevanje korupcije je eden takšnih neodvisnih organov, ki z izpostavljanjem korupcijskih primerov prispeva svoj kamenček v ta mozaik. Med drugim tudi tako, da kot del letnega poročila Državnemu zboru RS poda oceno stanja na področju korupcije. Namen ocene je seznaniti se s problematičnimi področji ter oblikovati celovit pristop k boju proti korupciji vseh institucij. Tudi Državnega zbora RS. Zato je pričakovati, da bodo poslanci prisluhnili komisiji kot specializiranemu organu za preprečevanje korupcije o možnih rešitvah. Nedavna seja delovnega telesa Državnega zbora RS, na kateri je bilo obravnavano letno poročilo komisije, skupaj z oceno stanja, pa je, žal, pokazala na ignoranco vladavine prava v hramu demokracije.
Pa tudi sicer velja, da poslanci v zadnjih treh letih o nobenem od poročil, ki jim jih je poslala komisija, niso vsebinsko razpravljali. Tudi o zadnjem, ki podaja obširno utemeljeno in argumentirano oceno stanja. Namesto vsebinske razprave je vedno potekala razprava o proceduralnih vprašanjih, o prejšnjem oziroma sedanjem vodstvu komisije … Takšen odnos pri poslancih kaže na pomanjkanje zavedanja njihove dolžnosti do ljudstva, ki jih je izvolilo. Državljani namreč upravičeno pričakujejo, da bodo poslanci pri boju zoper korupcijo aktivni in odgovorni.
In kaj ima poročilo GRECO pri vsem tem? GRECO je v tem poročilu ocenjeval način, kako se poslanci spoprijemajo s korupcijo. In več priporočil, naslovljenih nanje, nam pove, da GRECO s trenutnim stanjem ni bil zadovoljen. Priporočila tako zahtevajo, da se tudi za poslance vzpostavi učinkovit mehanizem nadzora in sankcij na področjih nasprotja interesov, integritete, lobiranja, prejemanja daril itd. Predvsem pa naj se zanje organizira stalno usposabljanje o etiki in integriteti. Upamo, da trenutna nizka raven politične kulture nekaterih poslancev ne pomeni, da bomo na izpolnitev priporočil še dolgo čakali. Tako dolgo, kot čakamo na spremembo zakonodaje s področja financiranja političnih strank. Ki jo je tudi GRECO zahteval.
Vita Habjan