Politična diskrecija je pristojnost nosilcev oblasti, da o javnem interesu in upravljanju javnih zadev odločajo na podlagi svojih politično-vrednostnih sodb, pri tem pa naj bi bili pravno povsem nevezani.
Na drugi strani načelo vladavine prava zahteva, da je tudi politična oblast v demokratični in pravni državi vezana na ustavo in zakone, ker ne more biti povsem svobodna in arbitrarna, tako kot je bila nekoč v absolutistični monarhiji ali policijski državi.
Zaradi široke svobode presoje in vrednotenja imajo politična, poslovna in druge oblike diskrecijskega odločanja po naravi stvari vgrajena tudi tveganja korupcije. Zato je komisija na podlagi ugotovitev o konkretnih primerih že večkrat opozorila, da imenovanja na vodilne položaje v javnem sektorju, državnih organih, javnih zavodih in javnih podjetjih kažejo izrazita tveganja korupcije, klientelizma, nepotizma.
V konkretnem primeru, ko je zaznala, da bi bilo treba konkretna imenovanja oceniti glede zakonitosti in varovanja javnega interesa, je komisija dala pobudo Državnemu pravobranilstvu RS, da kot zastopnik javnega interesa vloži tožbo v upravnem sporu. Sodišče je tožbo zavrglo sklicujoč se na 3. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in ustaljeno sodno prakso, da politična diskrecija ni predmet sodnega nadzora.
Konkretni primeri pa še naprej opozarjajo, da so odločitve o imenovanjih na državni in lokalni ravni očitno potrebne sistemskih rešitev v smislu bolj učinkovitega nadzora, pravne varnosti in odgovornosti.
Kako vzpostaviti učinkovitejši nadzor nad politično diskrecijo in tako učinkoviteje preprečevati in obvladovati tudi tveganja korupcije, drugih nezakonitih in neetičnih ravnanj, na drugi strani pa s tem spodbujati integriteto in zaupanje javnosti v državne institucije in njihove odločitve, bomo skupaj razpravljali na okrogli mizi »Upravljanje javnih zadev: med vladavino prava in politično diskrecijo«, ki bo 17. januarja 2013, s pričetkom ob 11. uri, Dunajska 58, Ljubljana, z naslednjim programom:
11.00 – mag. Goran Klemenčič, predsednik komisije – uvod v razpravo
11.15 – dr. Franci Grad, Ustavni vidik politične diskrecije
11.30 – dr. Rajko Pirnat, Izbirna in politična diskrecija ter njuna omejitev
11.45 – dr. Polona Kovač, Vodila določanja in sodnega nadzora (politične) diskrecije
12.00 – dr. Erik Kerševan, Sodišče kot forum za varstvo pravic posameznikov
12.15 – mag. Lučka Saibert, državna pravobranilka, Položaj Državnega pravobranilstva v upravnem sporu
12.15 – skupna razprava z udeleženci
Okroglo mizo bo vodil mag. Bećir Kečanović, pomočnik predsednika komisije.
Udeležba je brezplačna, zaradi organizacije in omejenega števila mest prosimo, da vašo udeležbo sporočite na e-naslov e-mail
Vljudno vabljeni.