KPK je danes, 8. 11. 2012, skupaj z avtorji predstavila monografijo – zbirko prispevkov o javni etiki in integriteti s poudarkom na odgovornosti za skupne vrednote. Monografijo je komisija izdala v okviru pristojnosti pri spodbujanju javne etike, integritete, preprečevanja korupcije in krepitve pravne države. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, je tudi tokrat potekal v dvorani Državnega sveta.
V uvodnem delu predstavitve monografije – udeležilo se je prek 80 slušateljev – je predsednik komisije Goran Klemenčič pozdravil navzoče in poudaril, da se je treba k vprašanjem javne etike znova vračati, odpirati in širiti prostor razprave o skupnih vrednotah in integriteti v javnem, družbenem prostoru: »Ne kot nadomestilo za razprave o pravni državi, načinu in kvaliteti vladanja, ampak kot njihova podstat. Vladavina prava brez etične in vrednostne podstati ter občutka za odgovornost ne more opravljati svoje ključne naloge – postavljati meje dveh demokraciji lastnih anomalij: diktature javnega mnenja in inertne koruptivnosti oblasti. Danes se moramo tega zavedati bolj kot kadarkoli prej.«
Po nastopu nekaterih avtorjev, ki so predstavili ključne poudarke strokovnih prispevkov, zbranih v monografiji, so svoje videnje etike in integritete v javnem prostoru s prisotnimi delili tudi drugi udeleženci posveta.
Urednik in soavtor monografije mag. Bećir Kečanović je povzel, da razmere in tudi naravne okoliščine vse bolj opozarjajo na potrebo po novem, spremenjenem odnosu do tega, kar nam je vsem skupno, pri čemer je imela etika od nekdaj odločilno vlogo. Udeležence je seznanil, da je sicer razprava o javni etiki in integriteti že prerasla okvire in pristojnosti komisije in izrazil upanje, da bo monografija služila kot eno od izhodišč za nadaljevanje razprave o teh pomembnih vprašanjih v širšem družbenem prostoru. Ob tem je ponovno poudaril znane besede Antona Trstenjaka: »Ker noben rod ne more poznejšim posredovati vrednot, ki jih je sam zapravil, je naša skupna naloga ‘prepoznati znamenja časa’, ki nas ogovarjajo in nam sproti razgrinjajo kopreno trenutka, v katero je zavita sedanjost. Znamenja nas kličejo na odgovornost, oživljajo v nas zavest svobodnosti in nas spodbujajo k ustvarjalnosti. Kdor prepozna znamenja časa, v katerem živi, ta reši svoj trenutek in preživi.«
Sicer je javno razpravo o teh vprašanjih komisija začela leta 2009 – po ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti korupciji – v kateri so sodelovali pravni strokovnjaki, filozofi in teologi. Skupno sporočilo je že na prvem srečanju potrdilo večno resnico, da so univerzalne vrednote človečnosti – dostojanstvo, sočutje, sožitje, vladavina prava, mir in varnost – tako življenjsko pomembne za vse, da jih moramo enako spoštovati, ne glede na siceršnje razlike. Nadaljevanje razprave o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru je v letu 2010 sovpadalo z zakonodajnim postopkom za sprejem Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Razprava v letu 2011 pa je bila organizirana v počastitev 20. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije in dneva Konvencije ZN proti korupciji.