Če smo si »oddahnili« ob lanskem podaljšanju roka za izdelavo in oddajo načrta integritete Komisiji za preprečevanje korupcije, že nas dohiteva tudi podaljšani rok, ko boste zavezanci »morali« izpolniti to obveznost. Rok je 5. junij 2012.
Za trenutek se torej vrnimo na začetek. Zakonodajalčev cilj je bil z načrti integritete nadgraditi uveljavljeni model preprečevanja korupcije z zgodnjim prepoznavanjem korupcijskih tveganj in odpravljanjem njihovih vzrokov ter virov in ustvariti pogoje za visoko stopnjo odgovornosti ter pripravljenosti posameznika, institucije in družbe kot celote za obvladovanje in preprečevanje korupcije. Govorimo torej tako o »odgovornosti« kot tudi o »pričakovanem ravnanju« posameznika in institucij.
Sedaj pa se vprašajmo – smo si ob podaljšanju roka za oddajo načrta integritete oddahnili, ker smo s tem pridobili čas, da ga še izboljšamo, ali pa nas je prestavljeni rok razveselil, da zadevo lahko še za nekaj časa odložimo, ker imamo »pomembnejše« delo? Ali drugače – bomo načrt integritete izdelali le zato, ker ga moramo, saj nam v nasprotnem primeru grozi kazen, ali pa morda v njem vendarle vidimo priložnost? Izprašajmo se o tem in si iskreno odgovorimo, nato pa za odgovor prevzemimo tudi odgovornost – ko nam naslednjič ne bo všeč, kaj in kako se dogaja okoli nas, ko se bomo pritoževali, da se v tej državi nič ne da in da nič ni v naših rokah. Ali ko bomo kot že tolikokrat doslej pasivno čakali na rešitev, namesto da bi v realnem okviru svojih možnosti in zmožnosti ukrepali. Najprej z majhnim premikom v razmišljanju in seveda vsak pri sebi.
Vse preveč je prisotno prepričanje, da je preprečevanje korupcije zgolj naloga Komisije za preprečevanje korupcije in organov pregona. To je podobno, kot če bi trdili, da je za naše zdravje v prvi vrsti odgovorno Ministrstvo za zdravje, če pa bomo našli še kaj časa, bomo pa za svoje zdravje kaj postorili še sami. Zdravje in integriteta imata tudi sicer veliko skupnega – ko je organizem (institucija) zdrav, dobro deluje in se krepi. Če mislimo in ravnamo dobro in pošteno, znamo pravočasno identificirati in obvladovati dejavnike tveganj.
Ali bo torej načrt integritete zgrešena priložnost ali ne, je odvisno predvsem od nas samih. Prostora za izboljšave je veliko in volje na strani komisije še več. Žogica je zdaj na vaši strani, zato naj za konec parafraziram besede predsednika Kennedya iz njegovega inavguracijskega govora pred več kot petimi desetletji: »V vaših rokah, dragi zavezanci, bolj kot v rokah komisije, leži končni uspeh ali neuspeh namena in cilja načrtov integritete.«
Natalija Drnovšek