Situacija, v kateri javni uslužbenec, ki pri poklicni gasilski enoti zaseda delovno mesto sodelavca za zaščito in reševanje, katerega delovne naloge so podobne delovnemu področju podjetja, katerega solastnik je isti javni uslužbenec, predstavlja nasprotje interesov v smislu 1. odstavka 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 23.10.2008 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 145
- Situacija, v kateri javni uslužbenec, ki pri poklicni gasilski enoti zaseda delovno mesto sodelavca za zaščito in reševanje, katerega delovne naloge so podobne delovnemu področju podjetja, katerega solastnik je isti javni uslužbenec, predstavlja nasprotje interesov v smislu 1. odstavka 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela prijavo, v kateri prijavitelj opozarja na sum korupcije pri delovanju nekaterih javnih uslužbencev in funkcionarjev v zvezi s storitvami na področju zaščite in reševanja. Prijavitelj v prijavi navaja, da se na področju zaščite in reševanja pojavljajo nova podjetja, katerih lastniki so strokovni sodelavci, uslužbenci ali uradniki za področje zaščite in reševanja (v nadaljevanju ZIR) v nekaterih občinah. Prijavitelj je mnenja, da je takšno početje javnih uslužbencev in funkcionarjev pravno sporno.
Iz Komisiji razpoložljive dokumentacije je jasno razvidno, da je javni uslužbenec, o katerem bo v tem načelnem mnenju govora, zaposlen pri poklicni gasilski enoti določene občine v Sloveniji. Občina, kjer je bil isti javni uslužbenec prej zaposlen na delovnem mestu sodelavca za zaščito in reševanje, je namreč dejavnost zaščite in reševanja prenesla na poklicno gasilsko enoto, ki je javni zavod občine.
Komisija je zaprosila poklicno gasilsko enoto za določena pojasnila, iz katerih je bilo razvidno, da je javni uslužbenec zaposlen na delovnem mestu “sodelavec za zaščito in reševanje”, katerega namen je organiziranje, vodenje in usmerjanje razvoja lokalnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Slednji ima pristojnost za vse odločitve, ki se nanašajo na ustaljene postopke zaščite in reševanja ter sistema kakovosti tlačnih preizkusov.
Konkretni opis nekaterih del in nalog:
- izdelava ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja občine; skrbništvo nad načrti; usklajevanje načrtov,
- nabave in materialno poslovanje z opremo civilne zaščite občine, vodenje evidenc opremljenosti,
- organiziranje in vzdrževanje sistema in sredstev za opozarjanje in alarmiranje,
- nadzor nad uresničevanjem pogodb in dogovorov v zvezi z izvajanjem nalog zaščite in reševanja,
- vzdrževanje, upravljanje ter vodenje postopkov v zvezi s problematiko zaklanjanja,
- organiziranje, vodenje in usmerjanje usposabljanja civilne zaščite občine in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter vodenje evidenc usposabljanja,
- itd.
Poleg predmetne zaposlitve pa Komisija iz spletnih baz podatkov ugotavlja, da ima predmetni uslužbenec v lasti dve podjetji, prvo kot samostojni podjetnik posameznik, pri drugem pa je prokurist in 48% lastnik. Za prvega ni bilo razpoložljivih podatkov o dejavnosti, dejavnost drugega podjetja pa je po podatkih s spletnega naslova naslednja:
- projektiranje in načrtovanje s področja zaščite in reševanja,
- usposabljanje in vaje operativnih sestavov zaščite in reševanja lokalnih skupnosti, podjetij, zavodov,
- nabava osebne, skupne in dodatne opreme in tehnike za vse operativne sestave ZIR,
- pogodbeno izvajanje vseh nalog v sistemu zaščite in reševanja za občine,
- servis in vzdrževanje zaklonišč,
- itd.
Komisija ugotavlja, da so nekatera dela in naloge, ki jih ima javni uslužbenec v poklicni gasilski enoti, podobne dejavnostim podjetja, katerega sam je solastnik. Komisija je tako mnenja, da je prišlo v takšni situaciji do nasprotja interesov, kot je to opredeljeno v prvem oziroma drugem odstavku 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01). Slednja določata:
- Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog.
- Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršno koli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe ali osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike. Zasebni interes vključuje tudi kakršno koli obveznost, bodisi finančno ali drugo, ki se nanaša na javnega uslužbenca.
V predmetnem primeru je namreč razvidno, da javni uslužbenec opravlja naloge sodelavca za zaščito in reševanje v javnem zavodu, katere se prekrivajo oziroma so podobne dejavnosti, ki jo opravlja isti javni uslužbenec v podjetju, katerega je solastnik. To pa pomeni, da bi javni uslužbenec lahko imel zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog, ki pa ima lahko za posledico pridobitev koristi.
Poleg tega Komisija ugotavlja, da poklicna gasilska enota ni bila seznanjena s kakršnokoli dejavnostjo javnega uslužbenca izven delovnega časa, kar predstavlja kršitev tretjega odstavka 13. člena Kodeksa, ki določa: “Ker je javni uslužbenec običajno edina oseba, ki ve za nasprotje interesov, je javni uslužbenec osebno odgovoren, da:
- je pozoren na kakršno koli dejansko ali možno nasprotje interesov,
- ukrepa, da bi se takemu nasprotju interesov izognil,
- razkrije svojemu nadrejenemu tako nasprotje interesov, kakor hitro ga ugotovi,
- se ravna po končni odločitvi predstojnika, da se umakne iz okoliščin ali da se izogne okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov.”
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik