Ravnanje odgovornih oseb javnega zavoda, ki začnejo izvajati specialistični program izobraževanja v nasprotju s predpisi in merili za delovanje visokošolskih zavodov ter s tem omogočijo pridobitev premoženjske koristi svojemu zavodu, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije ( Uradni list RS, št. 2/04 v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 7.5.2008 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 128
- Ravnanje odgovornih oseb javnega zavoda, ki začnejo izvajati specialistični program izobraževanja v nasprotju s predpisi in merili za delovanje visokošolskih zavodov ter s tem omogočijo pridobitev premoženjske koristi svojemu zavodu, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Obrazložitev
Komisija je na podlagi anonimne prijave o sumu kršitve visokošolske zakonodaje podrobneje pregledala uvedbo in potek izvajanja podiplomskega specialističnega študijskega programa za pripadnike slovenske vojske na eni od slovenskih fakultet. Iz dokumentacije, ki je bila pridobljena s strani univerze, njene članice, ki je izvajala program, Sveta RS za visoko šolstvo ter Ministrstva za obrambo, je bilo ugotovljeno, da so v Slovenski vojski zaradi sprememb v širšem družbenem okolju in potrebah po visoko izobraženih kadrih nastale razmere po iskanju primernega izobraževalnega programa in priznanju takšnega študija. V Odboru za upravljanje človeških virov (OUČV) v MORS je bil aprila 2007 sprejet sklep, da se sprejme ponudba javnega zavoda, ki je mesec dni pred tem posredoval svojo ponudbo o izvedbi programa podiplomskega specialističnega študija management za potrebe Ministrstva za obrambo. Zaradi specifičnih vsebinskih potreb in usklajevanja študentskih delovnih obveznosti s študijem sta se MORS in fakulteta dogovorila za časovno in vsebinsko izvedbo programa in 15/10-2007 sklenila medsebojno pogodbo.
Pred podpisom pogodbe je fakulteta sestavila zgoraj omenjeni specialistični program iz sestavin že akreditiranega Specialističnega študijskega programa Management iz leta 2004 (naknadno še trikrat spremenjen), iz enega predmeta, ki je bil akreditiran v okviru specialističnega študijskega programa Management v izobraževanju ter iz študijske obveznosti (diplomskega dela), ki naj bi bila akreditirana v drugostopenjskem študijskem programu Management. Tako sestavljen študijski program je bil ponujen MORS-u z zagotovilom, da ustreza težavnostni stopnji profilu diplomanta in je ustrezno akreditiran.
Omenjeni prilagojeni specialistični program se je pričel dejansko izvajati 01.10.2007 z manjšim številom slušateljev brez predhodne javne objave pred razpisom za vpis v študijski program, ki ga v skladu s 40. členom Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB3) mora izvesti visokošolski zavod najmanj 4 mesece pred začetkom študijskega leta, pred tem pa si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. Fakulteta je dejansko objavila in razpisala le osnovni program – Specialistični študijski program Management, ki pa se od izvajanega razlikuje v več segmentih. Fakulteta razpisuje tudi Specialistični študijski program Management v izobraževanju in druge podiplomske študijske programe, ki pa niso predmet dela Komisije.
Zaradi več nakazanih sumov, da omenjeni program naj ne bi šel skozi predpisano proceduro za pridobitev akreditacije (32. člen ZViS-UPB3), so bile pristojne institucije povabljene, da Komisiji posredujejo potrebne podatke.
Tako je bilo ugotovljeno, da je vodstvo oziroma senat fakultete na svoji 46. redni seji z dne 27.8.2007 sprejel sklep na podlagi gradiva, ki so ga člani senata prejeli na seji, da: “zaradi specifičnosti zahtev MORS Senat odobri delno prilagojen predmetnik za kandidate Slovenske vojske (predvidoma 8 študentov), in sicer tako, da se zagotavlja kompetenčni profil diplomanta specialističnega študije Management – smer splošni management, kot je določeno s študijskim programom“.
V akreditiranem Splošnem specialističnem programu management, na katerega se sklicuje fakulteta, je razvidno, da program traja eno (1) leto. Iz poslovne korespondence med fakulteto in MORS pa je razvidno, da naj bi študijski program za potrebe MORS v študijskem letu 2007/2008 obsegal predvidene študijske oblike in prijavo diplomskega dela, v študijskem letu 2008/2009 pa zagovore diplomskih nalog, kar pomeni, da gre za enoletno podaljšanje obveznosti izven okvirjev programa, s čemer je bilo fakulteti omogočeno, da zaračuna višje stroške izvedbe programa naročniku.
V gradivu je bil naveden tudi predmetnik (dva obvezna predmeta in trije izbirni predmeti), kjer je med obveznimi naveden enoten predmet Ekonomski in pravni vidiki managementa, v podpisani pogodbi z MORS pa je ta predmet razdeljen na dva predmeta in sicerEkonomski vidik in Pravni vidik managementa posebej, ki v seštevku predavateljskih ur predstavljata večji obseg kot samostojno akreditiran predmet. Število ur se na tak način poveča na 48, v primerjavi s 36, ki jih določa akreditacija predmeta. Akreditacija sicer predvideva delitev v dva vsebinska sklopa (ekonomski del in pravni del), vendar je predmet nedeljiva celota, ovrednotena z 12 kreditnimi točkami (v nadaljevanju: KT). Samosvoje deljenje KT vsebinskih sklopov in posledično akreditiranega predmeta na dva enako ovrednotena samostojna predmeta, brez natančne navedbe v akreditaciji predmeta, lahko predstavlja neskladje z dejansko obremenitvijo študentov, ki je pogoj za ovrednotenje študijskih programov v KT in odstopa od akreditiranega predmeta.
Naslednja ugotovitev iz pridobljene dokumentacije je vezana na odnose z drugimi programi in prehodi med programi. Določeno je namreč, da študent lahko opravi do 21 KT na kateremkoli programu katerega koli visokošolskega zavoda in jih v skladu s pravili fakultete uveljavlja v študijskem programu Management. V konkretnem primeru (predmetniku) je študentu določena obveznost 23 KT, kar predstavlja očitno razliko 2 KT in s tem večjo spremembo študijskega programa, za kar je potrebna akreditacija programa Sveta RS za VŠ.
Programu oziroma predmetniku je iz naslova povezanosti z drugimi programi dodano tudi diplomsko delo, ki za zaključek specialističnega študijskega programa Management sploh ni predvideno in ne more biti preneseno iz podobnega ali sorodnega študijskega programa, ker gre za specifično nalogo, vezano na študijski program in kot takšno predstavlja obvezno sestavino programa, ki bi potrebovala akreditacijo. Fakulteta ima akreditirane tudi drugostopenjske podiplomske magistrske programe (strokovni magisterij), ki predvidevajo magistrsko nalogo ovrednoteno v 15 do 18 KT, vendar je nemogoče predvideti zaključek specialističnega študija s takšno magistrsko nalogo. Dodatna vključitev takšnega magistrskega dela za potrebe zaključka specialističnega študija z diplomsko nalogo, kot navaja fakulteta, bi odprla še dodatna vprašanja in bi zagotovo morala biti predmet dodatne akreditacije.
Prav tako gre za spremembo obveznih sestavin specialističnega programa Management pri dodelitvi 65 KT za vrednotenje celotnega programa. Splošni in enoletni program obsega zgolj 60 KT in s tem potrebne obveznosti in se zaključi, ko študent opravi vse obveznosti posameznih predmetov. Tudi v tem primeru je potreben postopek pridobitve soglasja Senata Univerze in akreditacije tako spremenjenega študijskega programa pri pristojnem organu.
Vse zgoraj naštete prilagoditve specialističnega študijskega programa Management za potrebe MORS-a nedvomno zajemajo obvezne sestavine študijskih programov, kot jih določata 35. člen ZViS-UPB3 ter 7. člen Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Merila) in niso prestale postopkov akreditacije, kot jih predvidevajo predpisi, ki urejajo visoko šolstvo:
- 32. člen ZViS določa, da študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze, in sicer na predlog senata članice univerze, oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Senat univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda si mora k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Zadnji odstavek 32. člena pa določa, da se obvezne sestavine študijskih programov spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo (torej s postopkom akreditacije);
- prav tako 2. člen Pravil o delu Senata za akreditacijo pri svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo (Senat), določa, da Senat med drugim daje soglasja k študijskim programom in spremembam njihovih obveznih sestavin, kar se ponovi še v 9. členu Pravil;
- Univerza je opredelila obvezne sestavine študijskih programov ter način njihovih sprememb tudi v Spremembah in dopolnitvah Statuta svoje Univerze. Prvi odstavek 108.a člena določa, da študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje na predlog senata članice sprejme senat univerze. Nadaljnji 108.b člen določa, da si mora senat univerze k študijskim programom iz prejšnjega člena pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. S soglasjem Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo postanejo študijski programi javnoveljavni. 108.c člen pa določa, da obvezne sestavine študijskih programov za pridobitev izobrazbe in študijskih programov za izpopolnjevanje določa zakon. Obvezne sestavine študijskih programov se spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo.
Pomen obveznih sestavin študijskih programov in način njihovih sprememb je glede na navedeno zakonodajo nedvoumno razumljiv. O delno prilagojenem predmetniku v obravnavanem programu Svet RS za visoko šolstvo oziroma senat za akreditacijo ni bil obveščen (odg. Sveta RS z dne 16/1-2008). Spremembe niso bile posredovane niti na Senat Univerze oziroma na Komisijo za študijske zadeve te Univerze. V času, ko je Komisija obravnavala zadevo, je Svet RS VŠ obvestil tudi obravnavano fakulteto naj pri svoji Univerzi pridobi potrebno soglasje in ga pošlje v akreditacijo na Svet. Senat UP je na pobudo rektorja na 5. redni seji z dne 13.2.2008 sprejel Navodila za postopek spreminjanja študijskih programov ter postopek posredovanja informacij o prilagoditvah izvajanja študijskih programov. Navodila na sistematičen način opisujejo zgoraj navedene postopke, ki jih predvidevajo tako ZViS-UPB3, kot Merila in Statut Univerze in bi morala biti že pred tem dobro znana vsem organom visokošolskih zavodov.
Fakulteta je naknadno pristopila k postopkom verifikacije specialističnega študijskega programa Management za potrebe MORS, ki pa v času pisanja tega mnenja še niso zaključeni. Na tak način fakulteta že izvaja študijski program, ki se v svojih obveznih sestavinah bistveno razlikuje od javnoveljavnega razpisanega specialističnega programa Management. Na tak način je kršen zlasti 32. člen ZViS-UPB3, ki določa, da študijski programi postanejo javnoveljavni s soglasjem Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo ter jih visokošolski zavodi javno objavijo najkasneje do razpisa za vpis.
Komisija se ni posebej ukvarjala z vsebino podpisane pogodbe med MO RS in obravnavano fakulteto, čeprav je iz prilog, ki so bile dostavljene Komisiji, razvidno, da so potekali razgovori tudi okrog cene izvedbe programa. Pri usklajevanju cene oziroma stroškov izvedbe specialističnega programa je bila s strani odgovornih na MO RS glede na prvotno ponujeno ceno 109.266,96 € sprejeta cena šolanja v višini 57.805,40 €. Posebno poglavje je specifikacija stroškov šolanja, v katero so vključene nekatere usluge, ki jih ne vsebujeta Cenika storitev v študijskem letu 2007/2008 na Univerzi (sprejet na 2. redni seji dne 16/7-2007 in dopolnjen na 1. dopisni seji 25.-27/7-2007) ter na fakulteti ( sprejet in usklajen na 11. redni seji na fakulteti dne 28/6-2007), saj ne vsebujeta določenih postavk, ki so bile vračunane v dokončno ceno. To gradivo bo odstopljeno pristojnim organom v nadaljnje proučevanje.
Komisija meni, da takšno ravnanje odgovornih oseb javnega zavoda, ki za izvedbo podiplomskega specialističnega študija management za potrebe Ministrstva za obrambo predhodno niso pridobile potrebnega soglasja članov senata univerze in potrebnega soglasja Sveta RS za visoko šolstvo, predstavlja kršitev veljavne visokošolske zakonodaje, saj so s svojim ravnanjem obšle formalne postopke za pridobitev potrebne akreditacije za specialistični študijski program in tako omogočile začetek izvajanja le-tega, kar postavlja pod vprašaj veljavnost študijskega procesa in s tem doseženo stopnjo izobrazbe pri študentih, uporabnikih tega programa. S takšnim ravnanjem je premoženjsko korist dobil javni zavod, v katerem so te odgovorne osebe zaposlene, saj je tržil program, ki še ni bil ustrezno verificiran. Opisano ravnanje tako ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik