Opravljanje nalog člana nadzornega sveta javnega sklada in hkratno sodelovanje v projektu, ki je sofinanciran s sredstvi tega javnega sklada, povzroči konflikt interesov, če član nadzornega sveta sodeluje pri sprejemu odločitve o sofinanciranju projekta.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) sprejela na seji dne 1.2.2007 naslednje
Načelno mnenje številka 65
- Opravljanje nalog člana nadzornega sveta javnega sklada in hkratno sodelovanje v projektu, ki je sofinanciran s sredstvi tega javnega sklada, povzroči konflikt interesov, če član nadzornega sveta sodeluje pri sprejemu odločitve o sofinanciranju projekta.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela anonimno prijavo, iz katere izhaja, da sta dva člana nadzornega sveta Filmskega sklada sodelovala pri filmu, ki ga je sofinanciral sklad in sicer naj bi en član nadzornega sveta sodeloval kot organizator in fotograf, drugi pa kot scenograf. Prijavitelj meni, da je v konkretnem primeru nastal konflikt interesov, ker naj bi člana nadzornega sveta soodločala o vlaganju v film, v katerem sta sama sodelovala.
Pravila delovanja organov Filmskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad), ki je bil ustanovljen z Zakonom o filmskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/94, 59/01) so določena s Sklepom o ustanovitvi Filmskega sklada Republike Slovenije- javni sklad /Uradni list RS, št. 96/00, 85/02, v nadaljevanju Sklep) in Splošnimi pogoji poslovanja Filmskega sklada Republike Slovenije- javnega sklada (Uradni list RS, št. 69/03, 134/06, v nadaljevanju Splošni pogoji). V 6. členu Sklepa sta kot organa sklada določena nadzorni svet in uprava. Nadzorni svet ima sedem članov. Člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. 8. člen Sklepa določa pristojnosti nadzornega sveta, med katere sodijo zlasti:
- sprejemanje poslovne politike sklada, zlasti razvojni načrt ter poslovni načrt in finančni načrt,
- dajanje soglasij o sofinanciranju programov in projektov nad deset milijonov tolarjev,
- skrb, da deluje sklad v javnem interesu in nadzor nad izvajanjem poslovne politike sklada,
- lahko pregleduje poslovne knjige in vso poslovno dokumentacijo sklada,
- sprejema poslovno poročilo sklada,
- daje ustanovitelju in upravi sklada predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
- imenuje in razrešuje upravo…
Uprava sklada ima enega člana – direktorja, ki zastopa in predstavlja sklad ter ima po 12. členu Sklepa pristojnost, da:
- odloča v skladu s finančnim načrtom o sofinanciranju programov in projektov, katerih skupna vrednost sofinanciranja posameznega programa ali projekta znaša do deset milijonov tolarjev,
- odloča o sofinanciranju programov in projektov v vrednosti nad deset milijonov tolarjev v skladu s finančnim načrtom in po predhodnem soglasju nadzornega sveta.
Enako kot Sklep, tudi Splošni pogoji razmejujejo pristojnost med direktorjem in nadzornim svetom sklada. 12. člen Splošnih pogojev tako določa, da direktor na podlagi mnenja strokovno-programskih komisij (SPK) in finančnih predlogov posameznih programov in projektov, odloči o sofinanciranju v skladu s finančnim načrtom, ki ga je sprejel nadzorni svet, če znaša finančni predlog manj kot 10 milijonov SIT. V primeru, ko znaša finančni predlog več kot 10 milijonov SIT, mora direktor za odločitev o sofinanciranju projekta pridobiti soglasje nadzornega sveta.
Iz navedenih predpisov izhaja, da je odločitev o sofinanciranju programov do vrednosti 10 milijonov tolarjev v pristojnosti direktorja sklada, nadzorni svet pa soodloča oziroma poda soglasje, ko znaša vrednost finančnega predloga projekta več kot 10 milijonov tolarjev.
Upoštevajoč določila o pristojnosti nadzornega sveta sklada, opredeljena v Sklepu o ustanovitvi Filmskega sklada RS in Splošnih pogojih poslovanja Filmskega sklada RS, Komisija meni, da sodelovanje člana nadzornega sveta sklada pri odločanju o soglasju k sofinanciranju projekta, v katerem je kot sodelavec ali soustvarjalec sam udeležen, povzroči konflikt interesov. Konflikt interesov se odraža predvsem v tem, da ima član nadzornega sveta, ki soodloča o sofinanciranju projekta, v katerem sam sodeluje, možnost vpliva na nepristransko in objektivno odločanje nadzornega sveta tudi v korist svojih osebnih premoženjskih interesov. Komisija dodatno poudarja, da konflikt interesov obstaja tudi, če do tako motiviranega odločanja ne pride, saj zanj – za konflikt interesov – zadošča tudi že samo videz, da v konkretnem primeru obstaja nasprotje med javnimi in zasebnimi interesi. Tudi zgolj videz takšnega nasprotja namreč pod vprašaj postavlja kredibilnost institucije, v okviru katere je bila odločitev sprejeta.
Opisanemu konfliktu interesov se član nadzornega sveta lahko izogne samo tako, da se izloči iz postopkov odločanja o sofinanciranju projekta, v katerem sodeluje.
Drago Kos
Predsednik