Kmetije in kmetijska gospodarstva, katerih nosilec je funkcionar, ne sodijo med poslovne subjekte, ki niso upravičeni do državnih pomoči na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04), po obravnavi vloge za podajo načelnega mnenja, ki jo je podalo podjetje Skupina KAOS, d.o.o., na seji dne 22.12.2004 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 7
- Kmetije in kmetijska gospodarstva, katerih nosilec je funkcionar, ne sodijo med poslovne subjekte, ki niso upravičeni do državnih pomoči na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije.
Obrazložitev
Zakon o preprečevanju korupcije v 30.členu določa, da poslovni subjekti iz 28.člena tega zakona niso upravičeni do državnih pomoči. Poslovni subjekti iz 28. člena pa so tisti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%. ZPKor od splošne prepovedi daje dve vrsti izjem in sicer:
1. Izjema v zvezi z vrsto državne pomoči, kjer zakon določa, da določba o prepovedi prejemanja državnih pomoči ne velja za državne pomoči v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki in
2. Določbe poglavja o omejitvi poslovanja se ne uporabljajo glede vprašanj, ki so za določene funkcionarje z zakonom drugače urejene. Gre za specialne zakone, ki urejajo to materijo za različne kategorije funkcionarjev kot so sodniki, tožilci, poslanci, ipd.
Iz vsebine členov predloga zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije (Poročevalec DZ, št. 59 z dne 16. julija 2003), ki je v zakonodajnem postopku dobil ime Zakon o preprečevanju korupcije je razvidno, da je predlagatelj predloga zakona v 2. odstavku 31. členu eksplicitno navajal, da do državnih pomoči tudi niso upravičena kmetijska gospodarstva, katerih nosilci so funkcionarji ali njihovi družinski člani. Iz poročila odbora za notranjo politiko (Poročevalec DZ, št. 104 z dne 6. december 2003), kot matičnega delovnega telesa DZ je razvidno, da je odbor sprejel amandma k 31. členu, tako da je 2. odstavek črtal. V obrazložitvi je odbor navedel:
“Državne pomoči, ki jih država namenja kmetijskim gospodarstvom niso pomoči tiste vrste, do katerih funkcionar ne bi bil upravičen. Pravila dodeljevanja državnih pomoči v kmetijstvu so točno določena. Namen teh pomoči je nadomestitev izpada dohodka in oblikovanje krajine. Iz samega namena in ciljev teh pomoči izhaja, da nikakor ne morejo biti v koliziji s funkcijo “funkcionarja”. Kmetu pripada subvencija, ne glede na to, ali je predsednik republike, občinski svetnik ali navaden občan”.
Glede na navedeno lahko sklepamo, da je predlagatelj zakona želel med gospodarske subjekte, ki niso upravičeni do prejemanja državnih pomoči eksplicitno vključiti tudi kmetijska gospodarstva, kar pomeni vse osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na statusno obliko ali vrsto gospodarske dejavnosti. Kot izjemo od splošnega pravila pa je določil državne pomoči, ki pomenijo povračilo škode zaradi višje sile. Zakonodajalec pa je v zakonodajnem postopku amandmiral 2.odst. 31.člena predloga zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije in sicer tako, da je besedilo brisal. Poslovne subjekte na področju kmetijstva, to pa so kmetije in oziroma kmetijska gospodarstva, pa je zakonodajalec v zakonodajnem postopku z amandmiranjem besedila predloga zakona izključil iz prepovedi pridobivanja državnih pomoči . Zaradi tega menimo, da zakonodajalec med poslovne subjekte po ZPKor ni štel tudi kmetijska gospodarstva, čeprav jih eksplicitno ni določil kot izjeme in ni obrazložil pojma “poslovni subjekt”, kakor tudi ne pojma “državne pomoči”. Zaradi tega je Komisija mnenja, da določbe o prepovedi dodeljevanja oziroma prejemanja državnih pomoči ne veljajo za kmetije in kmetijska gospodarstva, katerih nosilec je funkcionar.
Do enakih zaključkov sta na podlagi analize postopka sprejemanja ZPKor in teleološke razlage prišla tudi prof. dr. Rajko Pirnat in doc. dr. Bojan Bugarič z Inštituta za javno upravo Pravne fakultete. Pri tem imenovana dodajata, da to ne pomeni, da bi bila kmetijska gospodarstva v drugačnem položaju od drugih upravičenih prejemnikov državnih pomoči. Če je nekdo na primer kmet in funkcionar, to pomeni, da sicer lahko pridobiva kmetijsko pomoč, vendar na enak način in pod enakimi pogoji kot vsi ostali subjekti.
S tem je po mnenju Komisije načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik