Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 8

Določbe o prepovedi oziroma omejitvah pri sprejemanju daril funkcionarjev in njihovih družinskih članov po Zakonu o preprečevanju korupcije veljajo tudi v primerih, ko funkcionar prejme darilo kot član sveta javnega zavoda ali agencije oziroma kot član nadzornega sveta javnega podjetja, javnega sklada ali gospodarske družbe, v kateri je država ali lokalna skupnost imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju oziroma kapitalu.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04), na seji dne 22.12.2004 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 8

  • Določbe o prepovedi oziroma omejitvah pri sprejemanju daril funkcionarjev in njihovih družinskih članov po Zakonu o preprečevanju korupcije veljajo tudi v primerih, ko funkcionar prejme darilo kot član sveta javnega zavoda ali agencije oziroma kot član nadzornega sveta javnega podjetja, javnega sklada ali gospodarske družbe, v kateri je država ali lokalna skupnost imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju oziroma kapitalu.

Obrazložitev

Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.2/2004 – v nadaljevanju ZPKor) v poglavju o prepovedi oziroma omejitvah sprejemanja daril določa, da funkcionar ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti. ZPKor prepoved oziroma omejitve sprejemanja daril ne omejuje le na funkcionarje, pač pa jo razteza tudi na družinske člane funkcionarja. Bistveno pri tej prepovedi je obstoj vzročne zveze med prejetim darilom in opravljanjem funkcije funkcionarja.

Če ne obstoja vzročna zveza med funkcijo, ki jo opravlja funkcionar in danim oziroma prejetim darilom, ne moremo govoriti o omejitvah oziroma prepovedi sprejemanja daril po ZPKor. Vzročna zveza je podana takrat, ko je funkcionarju dano darilo zaradi tega, ker opravlja določeno funkcijo. Enako kot pri funkcionarjih, mora obstojati vzročna zveza tudi pri darilih, ki jih darovalec izroči družinskim članom funkcionarja, kar pomeni, da je darilo izročeno zaradi tega, ker so družinski člani funkcionarja , ki opravlja določeno funkcijo. Vzročno zvezo lahko največkrat identificiramo iz okoliščin, v katerih ali zaradi katerih je darilo dano. Za darila med sorodniki in prijatelji lahko takoj rečemo, da niso dana v zvezi z opravljanjem funkcije, za darila med osebami, ki stopajo v kontakt profesionalno, pa to lahko trdimo.

Pojem darilo ali druga korist v ZPKor ni posebej obrazložena. Definicijo darila pa podaja Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/2003), ki je bila sprejeta na podlagi Zakona o javnih uslužbencih. Uredba šteje za darilo stvari, pravice in storitve, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti. Za potrebe ZPKor te definicije ne moremo neposredno uporabiti, ampak nam je lahko le v pomoč pri razlagi. Pod pojmom »darilo« po ZPKor vedno razumemo materializirano stvar, pod pojmom »druga korist« pa razumemo materialno ali nematerialno korist, ki jo lahko funkcionar prejme v obliki pravic, ki jih je možno prenašati na drugo osebo in korist, dano v obliki storitve, če jo je mogoče finančno ovrednotiti.

ZPKor torej obravnava omejitve in prepovedi sprejemanja daril funkcionarjev in njihovih družinskih članov, kadar so darila dana v zvezi z opravljanjem funkcije. Pri tem pa kot izjemo opredeljuje protokolarna darila in priložnostna darila manjše vrednosti.

Za protokolarna darila ZPKor šteje darila, predstavnikov drugih držav in mednarodnih organizacij, dana ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Primeroma jih lahko naštejemo nekaj: podpisi meddržavnih in drugih uradnih listin, pomembnih za državo, predaja poverilnih pisem tujih veleposlanikov predsedniku države, slovesnosti ob izrekanju priseg, polaganje vencev na spominska obeležja, državni pogrebi, otvoritve športnih, kulturnih in drugih prireditev, kamor so povabljeni predstavniki države ipd. Na splošno bi torej lahko rekli, da so protokolarna darila tista, ki se podeljujejo na podlagi vnaprej določenih protokolarnih pravil.

Priložnostna darila manjše vrednosti pa so tista darila, ki ne presegajo vrednosti 15.000 tolarjev in tista darila, katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30.000 tolarjev, če so sprejeta od iste osebe. Že sam izraz priložnostna pove, da so to darila, ki se izročajo ob določenih priložnostih. To so lahko osebni prazniki funkcionarja, državni prazniki, jubileji in podobno, torej priložnosti, v katerih se ljudje tudi v običajnem življenju po tradiciji obdarujejo. To so darila, ki jih ZPKor dopušča zaradi tega, ker upošteva dejstvo, da želijo posamezniki izraziti pozitivno razpoloženje do posameznega funkcionarja kot je spoštovanje do dela, ki ga opravlja, tudi z obdarovanjem. Glede na opredeljene zneske lahko ugotovimo, da pri sprejemu tovrstnih daril ne moremo govoriti o obogatitvi funkcionarja ali organa.

Kako mora funkcionar ravnati v primeru, ko sprejme darilo, je določeno v 25.členu ZPKor. Osnovna obveznost funkcionarja je ta, da sprejeto darilo vpiše v seznam daril, ki se vodi pri organu, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. Ker izvedbeni predpisi v zvezi z vsebino evidence sprejetih daril in načinom vodenja še niso sprejeti, se v obdobju do sprejema podzakonskih aktov na tem področju priporoča ravnanje v skladu z Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. Uredba v 9.čl. določa, da se v seznam daril vpisujejo naslednji podatki:

ime, priimek in naslov darovalca,

če je bilo darilo izročeno v imenu organa oziroma pravne osebe, navedbo tega organa oziroma pravne osebe,

  • vrednost darila,
  • razlog za izročitev darila in okoliščine, v katerih je bilo darilo dano,
  • datum izročitve darila,
  • ime javnega uslužbenca, kateremu je bilo darilo izročeno,
  • ali je darilo postalo last javnega uslužbenca ali delodajalca in
  • skupna vrednost daril, prejetih s strani javnega uslužbenca od iste osebe v posameznem koledarskem letu.

Protokolarna darila in priložnostna darila, ki presegajo vrednost 15.000 tolarjev, oziroma večkratna priložnostna darila, katerih skupna vrednost presega 30.000 tolarjev, če so prejeta od iste osebe, postanejo last države oziroma lokalne skupnosti in se izročijo v razpolaganje organu, kjer funkcionar opravlja funkcijo.

Državni in drugi organi, v katerih opravlja funkcionar funkcijo, so dolžni voditi sezname prejetih daril. Kopije seznamov so enkrat letno in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, dolžni posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije. Če Komisija pri pregledu seznamov ugotovi odstopanje od veljavne ureditve, o tem obvesti organ, ki je kopijo seznama posredoval. Na podlagi zbranih podatkov komisija vsako leto pripravi javni katalog daril, sprejetih v preteklem letu in ga objavi na svoji spletni strani.

Če komisija v konkretnem primeru ugotovi, da je funkcionar kršil določbe ZPKor, ki opredeljujejo omejitve in prepovedi sprejemanja daril, o kršitvi obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. V roku 30. dni je organ dolžan komisijo povratno obvestiti o ukrepih, ki jih je sprejel zoper funkcionarja.

Poklicni funkcionar je kot predstavnik organa lahko član nadzornega sveta javnega podjetja, vendar tudi v tem primeru zanj veljajo določbe o prepovedi oziroma omejitvah sprejemanja daril.

V primeru, da funkcionar sprejme darilo od odgovorne osebe javnega podjetja, v katerem je funkcionar predsednik ali član nadzornega sveta lahko štejemo, da je darilo prejel v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. V tem primeru namreč funkcionar zastopa interes države v podjetju, torej javni interes, ki ne sme biti ogrožen zaradi sprejemanja daril funkcionarja. Funkcionar v tem primeru lahko sprejme le priložnostno darilo, ki ne presega vrednosti 15.000 tolarjev, in ga je dolžan vpisati v seznam daril, ki se vodi pri organu, kjer funkcionar opravlja funkcijo. V kolikor darilo ni dano ob posebni priložnosti oziroma v takšnih okoliščinah iz katerih bi bilo moč sklepati, da gre za priložnostno darilo, pa bi moral funkcionar sprejem darila odkloniti. Vsakršno drugačno ravnanje funkcionarja predstavlja kršitev določb ZPKor, samo ravnanje pa ustreza definiciji korupcije iz 2. člena ZPKor.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 8
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar