Minister ali drugi funkcionar vlade, ki podpisuje pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom, v katerem opravlja funkcijo, in poslovnim subjektom, s katerim je poslovno ali upravljavsko povezan njegov družinski član ali prijatelj, zaide v konflikt interesov.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št 105/04) na seji dne 6.4.2007 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 78
- Minister ali drugi funkcionar vlade, ki podpisuje pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom, v katerem opravlja funkcijo, in poslovnim subjektom, s katerim je poslovno ali upravljavsko povezan njegov družinski član ali prijatelj, zaide v konflikt interesov.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela vprašanje novinarja o tem, kakšno stališče ima Komisija v zadevi, ko sekretar ministrstva podpisuje pogodbe o sodelovanju s podjetjem svojega zakonca in ko minister podpiše pogodbe s podjetjem svojega državnega sekretarja.
ZPKor v 28. členu ureja omejitve poslovanja preko javnih naročil in prepoveduje poslovanje naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar naročnika ali njegov družinski član imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%. Izjema so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 3477 EUR za naročanje blaga in storitve ter 6954 EUR za gradnje.
Omejitve poslovanja v smislu navedene določbe ZPKor se nanašajo na javna naročila, katerih predmet je dobava blaga ali izvajanje storitev ter gradnje. Izvedbo javnega naročila vodi naročnik preko za to imenovane strokovne komisije oziroma pooblaščene osebe, po postopku, določenem z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, ZJN-2). Po izvedenem izbirnem postopku se z najugodnejšem ponudnikom sklene pogodba o oddaji javnega naročila. V kolikor je kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje, za katerega velja omejitev poslovanja po 28. členu ZPKor, se lahko pogodba z njim sklene le ob predhodni pridobitvi Komisije za preprečevanje korupcije.
Po določbah 18 in 24. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št 24/05-uradno prečiščeno besedilo, ZVRS) ter 16. in 17. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05-uradno prečiščeno besedilo, ZDU) ministrstvo vodi in predstavlja minister. Minister daje politične usmeritve za delo ministrstva in organe v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva. V ministrstvu se lahko imenuje državni sekretar, ki pomaga ministru pri opravljanju njegove funkcije v okviru pooblasti, ki mu jih da minister. Minister lahko pisno pooblasti državnega sekretarja, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva. Minister in državni sekretar imata status funkcionarja.
Iz navedenih zakonskih pristojnosti ministra in državnega sekretarja izhaja, da akte o poslovanju državnega organa in druge akte ter pogodbe o prevzemu obveznosti organa izdaja oziroma podpisuje minister kot predstojnik organa, lahko pa za določene naloge pooblasti državnega sekretarja. Med akte oziroma pogodbe o prevzemu obveznosti štejejo tudi pogodbe o oddaji javnega naročila oziroma o pogodbe o poslovnem sodelovanju, sklenjene po predhodno izvedenem postopku.
Za primere, ko minister ali državni sekretar podpiše pogodbo o sodelovanju s poslovnim subjektom svojega zakonca ali minister podpiše pogodbo s poslovnim subjektom zakonca državnega sekretarja, ki zakonsko niso urejeni, je Komisija uporabila določbe Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, 8/01, v nadaljevanju Kodeks). Kodeks v 4. točki preambule določa, da se je Vlada Republike Slovenije zavezala, da bo Kodeks smiselno uporabljala tudi za ministre in druge funkcionarje.
Po določbi 8. člena Kodeksa javni uslužbenec ne sme dovoliti, da je pri opravljanju javnih nalog njegov zasebni interes v nasprotju z njegovimi pooblastili. Odgovoren je, da se izogiba vsakemu nasprotju interesov, bodisi, da je to nasprotje resnično ali možno. Nasprotje interesov po 13. členu Kodeksa nastane v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes pa po istem določilu vključuje kakršnokoli korist za javnega uslužbenca, njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike.
Izhajajoč iz določb Kodeksa, ki se smiselno uporablja tudi za ministre in druge funkcionarje vlade, v primeru, ko funkcionar, ki je sicer pooblaščen za podpisovanje pogodb, sklene pogodbo s poslovnim subjektom, v katerem ima upravljavski ali kapitalski delež njegov zakonec, drug družinski član ali prijatelj, nastane konflikt interesov. Konflikt interesov se izraža predvsem v ustvarjanju videza, da je funkcionar s svojim podpisom vplival na nepristransko odločitev o dodelitvi določenega posla, ki se nanaša na njegovega družinskega člana oziroma prijatelja. V izogib konfliktu interesov bi funkcionar za podpis takšnih pogodb moral pooblastiti drugega funkcionarja ali javnega uslužbenca. V drugem primeru, ko pooblaščeni funkcionar podpiše pogodbo s poslovnim subjektom, v katerem ima poslovni delež družinski član ali prijatelj drugega funkcionarja ali javnega uslužbenca, pa po mnenju Komisije konflikta interesov ni. Pri tem je potrebno poudariti, da je tako v prvem kot v drugem primeru funkcionar pred podpisom pogodbe dolžan preveriti pravilnost in zakonitost postopka oziroma pridobiti zagotovilo strokovnih služb ministrstva, da so bili izvedeni postopki in pogodba skladni z veljavno zakonodajo.
Drago Kos
Predsednik