Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v postopku javnega naročanja za adaptacijo objekta izberejo izvajalca, ki izdelavo projektno tehnične dokumentacije (PZI) za izvedbo del zaupa poslovnemu subjektu, v katerem je soustanovitelj in zaposleni oseba, ki je sodelovala v postopku odločanja o izvajalcu, nima znakov korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije(Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 9.10.2007 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 103
- Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v postopku javnega naročanja za adaptacijo objekta izberejo izvajalca, ki izdelavo projektno tehnične dokumentacije (PZI) za izvedbo del zaupa poslovnemu subjektu, v katerem je soustanovitelj in zaposleni oseba, ki je sodelovala v postopku odločanja o izvajalcu, nima znakov korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela dopis novinarja o ravnanjih uradnih oseb ministrstva za kulturo v zadevi dozidave in adaptacije SNG Opera in balet. V dopisu je navedeno, da je ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju ministrstvo) izbralo zunanjega sodelavca za pomoč pri izvedbi gradbenega projekta adaptacije SNG Opera in balet. Zunanji sodelavec je sodeloval v postopku javnega naročanja pri izbiri najugodnejšega izvajalca gradbenih del kot član razpisne komisije. Razpisna komisija je kot najugodnejšega izvajalca gradbenih del izbrala SCT in Vegrad, ki sta za podizvajalca in izdelovalca projekta PZI izbrala družbo, v kateri je zaposlen zunanji sodelavec ministrstva in hkrati član razpisne komisije. Komisijo je novinar zaprosil za mnenje o morebitnem izpolnjevanju definicije korupcije po 2. členu ZPKor.
Komisija je pridobila dokumentacijo o poteku postopka javnega naročanja ter izbiri izvajalca v zadevi dozidave in adaptacije zgradbe SNG Opera in balet (v nadaljevanju Opera), podatke o podizvajalcih izbranega ponudnika, o izdelovalcu projektov PZI za izvedbo del ter podatke oziroma dokumentacijo o izbiri strokovnega svetovalca pri izvedbi investicije Opere. Pri pregledu listinske dokumentacije je Komisija ugotovila naslednja dejstva:
Ministrstvo je v postopku javnega naročila male vrednosti za izvedbo storitev strokovnega svetovanja pri izvedbi obnove Opere in Moderne galerije, izbralo gospodarsko družbo Bonum, d.o.o., in z njo dne 4.9.2007 sklenilo Pogodbo o sodelovanju. Iz pogodbe je razvidno, da bo izvajalec (družba Bonum) v postopkih izvedbe obnove Opere opravljal: recenzijo PGD projekta arhitekture in gradbenih konstrukcij, aktivno sodeloval in redno spremljal dogajanje pri obnovi, opravljal stroškovni supernadzor pri izvedbi investicije, opravljal druga potrebna svetovanja in koordinacijo za realizacijo investicije. Ministrstvo je s Sklepom z dne 12.2.2007 začelo postopek oddaje javnega naročila dozidave in adaptacije Opere po postopku s pogajanji. Za izvedbo postopka javnega naročila je minister imenoval strokovno komisijo v sestavi predsednika in 4 članov, med katerimi je bil imenovan tudi direktor družbe Bonum, d.o.o., ki opravlja naloge strokovnega svetovanja pri obnovi Opere. V razpisni dokumentaciji, ki je bila podlaga za izbiro najugodnejšega ponudnika, je ministrstvo zahtevalo, da ponudniki v svoji ponudbi navedejo vse podizvajalce, katerih delež je večji od 10% ponudbene vrednosti ter obvezno izvajalca za izkop jame in dodatne geomehanske raziskave, ne glede na delež ponudbene cene. Sestavni del razpisne dokumentacije je bila tudi zahteva, da izbrani izvajalec izdela projektno tehnično dokumentacijo in sicer projektov PZI za izvedbo podbetoniranja odra in projektov PZI za varovanje gradbene jame. Po izvedenem razpisnem postopku, je ministrstvo s Sklepom z dne 22.2.2007 kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo dozidave in adaptacije Opere izbralo SCT, d.d., in Vegrad, d.d..
Komisija je nadalje ugotovila, da je izbrani izvajalec investicije v Operi za izdelavo projektno tehnične dokumentacije PZI, PID in PN določil družbo Gradis biro za projektiranje Maribor, d.o.o., ki je v postopku javnega naročanja ni prijavil kot podizvajalca ministrstvu oziroma naročniku, ker vrednost projekta ni presegala 10% ponudbene vrednosti javnega naročila, kar je bilo skladno z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji. Iz razpoložljivih podatkov je tudi razvidno, da pri izdelavi projektne dokumentacije PZI za izgradnjo Opere ni sodeloval strokovni sodelavec ministra oziroma direktor družbe Bonum d.o.o., ki je opravljala recenzijo PGD projekta za objekt Opere, temveč je kot odgovorni projektant nastopal direktor družbe Gradis biro za projektiranje Maribor d.o.o.
Iz opisanega in ugotovljenega dejanskega stana izhaja, da ministrstvo pri vodenju postopka javnega naročila adaptacije Opere s tem, ko v razpisni dokumentaciji ni zahtevalo od ponudnikov navedbo vseh podizvajalcev, temveč le tiste, katerih vrednost del bo višja od 10% ponudbene vrednosti, med katere pa ne sodi izdelava projektne dokumentacije PZI za izvedbo del, ni kršilo določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, v nadaljevanju ZJN). 4. člen ZJN namreč določa, da naročnik lahko, ni pa to obvezno, v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva, da v svoji ponudbi navedejo vsak del naročila, ki ga morebiti nameravajo dati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce.
Komisija je preverila tudi ravnanje odgovorne osebe ministrstva, ki se nanaša na spoštovanje določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št.102/04, v nadaljevanju ZGO) tako pri sklepanju pogodbe o sodelovanju za izvajanje strokovnega svetovanja in supernadzora obnove Opere kot tudi pri izbiri izvajalca gradbenih del. Komisija je ugotovila, da je bil za revidenta PGD projekta arhitekture in gradbenih konstrukcij objekta Opere izbran pravni subjekt Bonum, d.o.o., za projektanta PZI projektov in izvajalca je bil izbran SCT, d.d., izdelovalec PZI projektov pa je bil po izboru SCT-ja Gradis biro za projektiranje, d.o.o.. Izhajajoč iz 34. člena ZGO, ki določa, da kot revident lahko nastopa samo tista pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, ne nastopa kot projektant ali izvajalec, Komisija meni, da v obravnavanem primeru ministrstvo pri izbiri revidenta in izvajalca gradnje ter projektanta PZI projektov, ni ravnalo v nasprotju z navedeno zakonsko določbo, saj revident (Bonum d.o.o.) ni nastopal kot projektant ali izvajalec gradbenih del.
V 3.alinei 2. člena ZPKor je korupcije definirana kot vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Po proučitvi postopka izvedbe javnega naročila, izbire izvajalca za gradnjo ter podizvajalca, ki je izdeloval projekte PZI za izvedbo del, Komisija ni ugotovila kršitev predpisov in s tem dolžnega ravnanja uradnih oseb ministrstva, kar je eden od pogojev za obstoj korupcije po 2. členu ZPKor, zaradi česar je zaključila, da ravnanje uradnih oseb ministrstva pri dodelitvi izdelave projektov PZI izbranemu izvajalcu del nima znakov korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik