Ad hoc poročilo o Sloveniji: GRECO je zaključil postopek v zvezi s parlamentarno preiskavo državnega zbora RS v zadevi Kangler

Na skupščinskem zasedanju Skupine držav proti korupciji (GRECO) v Svetu Evrope decembra 2021 je GRECO sprejel Nadaljevanje k Ad hoc poročilu o Sloveniji, s katerim se je Vlada RS seznanila na svoji 27. redni seji 8. 12. 2022, ko je tudi dovolila njegovo objavo v slovenskem jeziku.

Naj spomnimo: GRECO je ad hoc postopek po 34. členu Pravil postopka zoper Slovenijo uvedel junija 2019, in sicer zaradi zahteve Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ustanovi preiskovalno komisijo za preiskavo sodnih postopkov, ki so potekali oziroma še tečejo proti politiku, takratnemu članu Državnega sveta RS in bivšemu županu. Namen zahtevane parlamentarne preiskave je bil preiskati politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, in sicer tožilcev in sodnikov, ki so sodelovali v sodnem postopku zoper tega politika.

GRECO odločitev o uvedbi ad hoc postopka v skladu s 34. členom Pravil postopka sprejme v izjemnih okoliščinah, in sicer če GRECO prejme zanesljive informacije o institucionalnih reformah, zakonodajnih pobudah ali postopkovnih spremembah, ki bi lahko hudo kršile protikorupcijske standarde Sveta Evrope. Takrat je GRECO ocenil, da bi lahko tovrstna ustanovitev preiskovalne komisije in njene aktivnosti pomenile hudo kršitev protikorupcijskih standardov Sveta Evrope, konkretno neodvisnost sodstva in tožilstva, ki sta pomemben del boja proti korupciji.

V Ad hoc poročilu, ki ga je sprejel 6. decembra 2019, je GRECO izrazil zaskrbljenost glede možnosti, da bi »parlamentarna preiskava, kakršna je ta, če je usmerjena zoper preiskovalne organe, tožilstvo in sodstvo v posameznih primerih v teku, lahko posegala v ločitev med vejami oblasti in spoštovanje neodvisnosti sodstva. Pri tem je treba upoštevati nevarnost, da bi to negativno vplivalo na neodvisnost sodstva v postopkih v teku in tudi v prihodnjih podobnih postopkih, ter potencialni vpliv na kazenske preiskave in postopke v zvezi s korupcijo zoper vplivne ali politično povezane osebe.« V sklepnih ugotovitvah je GRECO odločno poudaril, »da je neodvisnost sodstva temelj pravne države in da morajo vse veje oblasti demokratične države to načelo spoštovati. Pritožbe na sodne odločbe naj se načeloma rešujejo s pritožbami v okviru samega sodstva, ne pa s posegi drugih vej državne oblasti.«

Ker je Ustavno sodišče RS oktobra in novembra 2019 začasno zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, si je GRECO pridržal pravico sklepati o ustreznosti slovenskih sistemov za zagotavljanje integritete in boj proti korupciji. Slovenijo je zato pozval, da mu do 1. marca 2020 predloži poročilo o razvoju dogodkov.

V Nadaljevanju k Ad hoc poročilu o Sloveniji (34. člen), sprejetem 3. decembra 2022, GRECO sedaj ugotavlja, da je 7. januarja 2021 Ustavno sodišče RS odločilo, da je bila parlamentarna preiskava v zvezi s sodniki neustavna in jo je razveljavilo. Pri tem je poudarilo, da položaj sodne veje oblasti slednje ne izvzema v celoti iz nadzora Državnega zbora RS, saj ta sme preiskovati področja, povezana z delovanjem sodne veje oblasti kot celote, kot tudi razvojne trende v sodstvu ipd. Vendar pa Državni zbor s parlamentarno preiskavo ne sme ovirati ali kakorkoli vplivati na odločitev sodnikov v konkretnih postopkih ali na vodenje sodnih postopkov. Sodišče je ugotovilo, da se je parlamentarna preiskava v posameznih primerih nanašala na preizkušanje pravilnosti posameznih sodnih odločitev ter na ugotavljanje odgovornosti sodnika. To pa je v neskladju z načelom neodvisnosti sodnikov (125. člen Ustave). Sodišče je še ugotovilo, da obstaja potreba po procesnem varstvu sodniške neodvisnosti, po pravnem sredstvu, ki bi preprečilo takšno parlamentarno preiskavo, ki bi protiustavno posegala v neodvisnost sodnikov. Državnemu zboru RS je še naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta. Podobno je GRECO ugotovil, da je Ustavno sodišče RS ravnalo tudi glede uvedene parlamentarne preiskave v zvezi s tožilci. Osmega julija 2021 je prav tako namreč ugotovilo, da je bila parlamentarna preiskava glede tožilcev neustavna in jo je razveljavilo. Glede državnega tožilstva je poudarilo, da čeprav je ta del izvršilne oblasti, je v razmerju do drugih organov izvršilne oblasti samostojno, v razmerju do zakonodajne in sodne oblasti pa neodvisno. Ustavno sodišče je nadalje pojasnilo, da državni tožilci nikakor ne morejo biti podvrženi političnemu nadzoru in politični odgovornosti. Neodvisnost tožilcev, kot jo določa Ustava (3. in 135. člen), prepoveduje kakršnokoli politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih, kar je treba upoštevati tudi pri odrejanju parlamentarnih preiskav. To pa ne pomeni, da Ustava prepoveduje vsakršno parlamentarno preiskavo, ki se nanaša na opravljanje državnotožilske funkcije. Podobno kot pri sodnikih je pozvalo Državni zbor RS, da vzpostavi procesno varstvo tožilcev v tovrstnih primerih in odpravi protiustavnost v roku enega leta.

Glede na navedeno je GRECO ugotovil, da ker je Ustavno sodišče RS bistveno težavo, zaradi katere je bil uveden postopek po 34. členu Pravil postopka zoper Slovenijo, celovito razrešilo, in sicer z razveljavitvijo parlamentarne preiskave ter z razjasnitvijo ustavnega načela neodvisnosti sodne veje oblasti v zvezi s tem, s postopkom po 34. členu ni treba več nadaljevati in je ad hoc postopek zoper Slovenijo zaključil.

Ad hoc poročilo GRECA objavljamo v priponkah spodaj:

GRECO Nadaljevalno poročilo – Slovenija

GRECO Follow up report Slovenia – English