Danes je Komisija za preprečevanje korupcije GRECU (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope) posredovala zahtevano dokumentacijo v zvezi z zahtevo Državnega sveta RS po odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v sodstvu in tožilstvu. GRECO je namreč na skupščinskem zasedanju 18. junija letos glede Slovenije uvedel ad hoc postopek, zaradi domnevnega poseganja zakonodajne veje oblasti v sodno. Zaradi obvestila slovenske delegacije o situaciji je od Slovenije zahteval predložitev dokumentacije o ločitvi zakonodajne in sodne veje oblasti do konca meseca junija. Dokumentacijo so posredovali Vrhovno državno tožilstvo RS, Vrhovno sodišče RS, Ministrstvo za pravosodje RS, Državni zbor RS ter Državni svet RS.
Ad hoc postopek, ki ga je GRECO vpeljal v svoja pravila delovanja junija 2017, GRECU omogoča hiter odziv v primerih institucionalne reforme, zakonodajne pobude ali postopkovne spremembe v GRECO državi članici, ki lahko predstavlja resno kršitev protikorupcijskih standardov Sveta Evrope.
Državni svet RS je 12. junija 2019, na pobudo Komisije za državno ureditev, katere član je tudi državni svetnik Franc Kangler, sprejel zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja in drugih (dalje: zahteva). Državnemu zboru RS je bila na podlagi 5. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva posredovana 13. 6. 2019. Upoštevaje 93. člen Ustave Republike Slovenije Državni zbor RS mora odrediti preiskavo, kadar zahtevo zanjo poda Državni svet RS. Trenutno mora slednji, skladno s parlamentarno prakso, prilagoditi zahtevo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS, podanemu 20. 6. 2019. Zahteva naj bi bila uvrščena na 10. sejo Državnega zbora RS, ki se prične 9. 7. 2019.
Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: Komisija) je kot predstavnica Republike Slovenije v GRECU slednjega o zahtevi obvestila na zadnjem skupščinskem zasedanju, ki je potekalo v Strasbourgu med 17. in 21. junijem letos. GRECO je namreč v 4. ocenjevalnem krogu pod drobnogled vzel preprečevanje korupcije pri članih predstavniških teles (poslancih in državnih svetnikih), sodnikih in tožilcih. Pomemben element, ki ga je GRECO ocenjeval pri presoji zakonodajnega in institucionalnega okvira v Sloveniji, je bilo tudi izpolnjevanje posameznih načel iz Resolucije (97) 24 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji, ki jo je sprejel Odbor ministrov pri Svetu Evrope leta 1997. GRECO je predvsem ocenjeval uveljavljanje načela o zagotavljanju ustrezne neodvisnosti in avtonomije organov preprečevanja, preiskave, pregona ter sojenja v primerih korupcijskih kaznivih dejanj, njihovo obremenjenost z nedovoljenimi vplivi ter zagotavljanje zadostnih sredstev za zbiranje dokazov, zaščito oseb, ki sodelujejo z organi oblasti pri boju s korupcijo ter za zagotavljanje zaupnosti preiskav (Vodilno načelo št. 3).
Konkretna zahteva, ki izpostavlja procesna ravnanja posameznih sodnikov in tožilcev v kazenskih postopkih zoper državnega svetnika Franca Kanglerja, polemizira z nekaterimi odločitvami, sprejetimi v teh kazenskih postopkih ter si kot cilj zastavlja ugotavljanje politične odgovornosti pri sodnikih in tožilcih, bi lahko predstavljala obliko nedovoljenega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisno sodstvo in tožilstvo. Tako ni jasno, kakšna naj bi bila politična odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko politično odgovarjajo za svoja ravnanja zgolj nosilci političnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in ne smejo biti. Potrebno bo tudi presojati, ali pri tej zahtevi sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. člen Ustave Republike Slovenije ali pa za morebitno zlorabo tega instrumenta družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava. Hkrati se postavlja tudi vprašanje morebitnega dolžnega izogibanja nasprotju interesov, kadar državni svetnik, zaradi zasledovanja zasebnega interesa, ki bi ga lahko in tudi moral uveljavljati s procesnimi dejanji v omenjenih kazenskih postopkih, uporabi javno funkcijo, pri opravljanju katere naj bi zasledoval zgolj javni interes. K slednjemu ga zavezuje že sam Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, nad izvajanjem katerega bdi Komisija.
GRECU omenjeno Pravilo 34 daje možnost, da z ad hoc postopkom v nujnih primerih državo članico in širšo mednarodno skupnost opozori na kršitev mednarodnih protikorupcijskih standardov v posamezni državi članici. V konkretnem primeru bi namreč lahko bil, zaradi grožnje ugotavljanja politične odgovornosti sodnikov in tožilcev v parlamentarni preiskavi, boj proti korupciji ogrožen.