Vsakdo lahko naredi napako, vendar samo idiot vztraja pri njenem ponavljanju, je pred dobrima dvema tisočletjema rekel Cicero. Ne, to res ni zahtevna ugotovitev. Načeloma so stvari enostavne. Če nam doma dež zaradi odprtega okna enkrat zalije sobo, bomo po tem ob odhodu od doma vedno pozorni, da so okna zaprta. Nekaj smo se naučili. Ne želimo nove škode, ker smo odgovorni do svoje lastnine.
Ko gre za državno lastnino, pa stvari kar naenkrat niso tako preproste. Najbolje se to vidi pri upravljanju nekaterih podjetij, ki so v državni lasti. Avgusta je bila predstavljena vloga Nove KBM, državne banke, pri spornem nakupu delnic Večera. Ali pa posli Telekoma Slovenije z delnicami kosovske družbe Ipko.net, iz katerih so določene osebe imele korist več kot 10 milijonov evrov. Sporno je tako ravnanje uprav teh podjetij kot njihovih nadzornih svetov. Če so že uprave počele, kar so počele, je nerazumljivo, da niso rdeče luči še pravočasno prižgali nadzorniki. To je vprašanje odgovornega opravljanja nadzorniške funkcije v državnem podjetju. Podobne primere lahko opazujemo marsikje tako v bančnem kot realnem sektorju, vse pa gre na škodo državnega premoženja.
V Sloveniji imamo predvsem krizo odgovornosti.
Na razpolago je preprosta rešitev z zahtevno izvedbo. Člani uprav ali člani nadzornih svetov državnih podjetij morajo biti spodobni ljudje. Ja, sliši se nenavadno, pa ni. Tudi ni pomembno, ali je kandidat »naš«, »vaš« ali »nikogaršnji«. Pričakujemo pa, da je kandidat kvalificiran. Ampak to ni dovolj. Biti mora tudi oseba z integriteto. Osebnost, ki bo naredila tisto, kar je prav, tudi če za to ne bo nihče vedel ali tudi, če bo to v nasprotju z mnenjem in željami »njegove« interesne skupine. Obstajajo ljudje, ki imajo »clean record«, so torej brez »okostnjakov v omari«, skozi svoje preteklo delo pa so dokazali, da svoje naloge opravljajo odgovorno in skrbno. Takšno osebo, ki da nekaj na svoj ugled, prepričati, da kljub vsej politično-interesni kloaki prevzame vodenje državne družbe – no, to je izziv.
Vendar je nujno.
Komisija za preprečevanje korupcije zato meni, da mora uveljavitev novega koncepta upravljanja s kapitalskimi naložbami države (državni holding) spremljati spremenjen pristop in ustrezno robustna normativa, ki bo omejevala tveganja politične in sistemske korupcije, ki sta del slovenske realnosti. To bi sposobne in spodobne ljudi motiviralo k vstopu v sistem. Konkretne predloge sistemskih varovalk za obvladovanje nasprotja interesov ter predloge postopkov in pogojev imenovanja uprav, nadzornih svetov itd. je komisija že posredovala pripravljalcem zakona o holdingu in naletela na pozitiven odziv. Upati je, da bo prevladalo stališče in spoznanje, da nas iz težav ne more rešiti pristop, ki nas je pripeljal sem, kjer smo. Zmanjkalo je časa za ponavljanje napak.
Rok Praprotnik
Celotna osemnajsta številka KPK Vestnika je dostopna tukaj.