Prijava premoženja

Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni neločljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in nadzorom nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Temu primerno pravila ZIntPK o nadzoru nad premoženjskim stanjem zavezujejo širok krog zavezancev.

Skladno z novelo ZIntPK-B se sporočanje podatkov o premoženjskem stanju od 1. 7. 2011 obvezno izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije.

ZIntPK določa obveznost tako za zavezance, ki sporočijo svoje premoženjsko stanje kot tudi za organe, kjer so zaposleni zavezanci in naročnike, ki komisiji posredujejo sezname zavezancev.

KOMISIJI SO DOLŽNI POSREDOVATI SEZNAM ZAVEZANCEV:

• organi, kjer so zaposleni zavezanci;
• naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje;
• vlada in državni zbor za državljane Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih Evropske unije ter drugih mednarodnih institucijah in so bili na to funkcijo imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade ali državnega zbora.

Seznami zavezancev morajo biti ažurirani. Vsaka sprememba mora biti komisiji sporočena v 30 dneh od njenega nastanka. Seznami morajo vsebovati osebno ime, naslov stalnega prebivališča, EMŠO, davčno številko zavezanca, funkcijo oziroma položaj in datum nastopa oziroma prenehanja funkcije oziroma položaja. Izjema je sporočanje seznamov oseb odgovornih za javna naročila. Naročniki lahko osebe, odgovorne za javna naročila, sporočajo sproti v 30 dneh od dne, ko je posameznik pridobil ta status, pri čemer zadostuje, da posameznika v seznam vnesejo le enkrat na leto, in sicer takrat, ko je v tem letu prvič sodeloval v postopku javnega naročanja, v katerem je pridobil status osebe, odgovorne za javno naročilo. Za dosego namena in ciljev ZIntPK na področju posredovanja seznamov oseb, odgovornih za javna naročila, pa zadostuje tudi, da organ oziroma organizacija najkasneje do 31. 12. tekočega leta komisiji sporoči vse potrebne podatke o osebah, ki so v tem letu pridobile status oseb, odgovornih za javna naročila, kot jih določa ZIntPK (kot datum nastopa funkcije se v tem primeru v obrazec za prijavo zavezancev navede dan, ko se oseba vnese v obrazec oziroma seznam).

Za podrobnejše informacije prilagamo Pojasnilo o načinu sporočanja oseb, odgovornih za javna naročila.

Organ oziroma naročnik prijavi seznam zavezancev na tem mestu.

ZAVEZANCI ZA PRIJAVO PREMOŽENJA SO:

• poklicni funkcionarji;
• nepoklicni župani in podžupani (ne pa tudi občinski svetniki);
• uradniki na položaju – to so generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav;
• poslovodne osebe – to so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti ter javnih podjetij in gospodarskih družb, v katerih imata država ali samoupravna lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv;
• osebe, odgovorne za javna naročila – osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in ki odločajo, potrjujejo ter predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja. Izjema so postopki oddaje naročila male vrednosti in javna naročila, za katera ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja, če je vrednost naročila enaka ali višja od vrednosti za izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi, ne glede na to ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku;
• uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnih naročil;
• državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade RS ali državnega zbora in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katere opravljajo funkcijo.

Pozneje veljavni predpisi so širili nabor zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, in sicer na:

• člane upravnega odbora DUTB (9. člen Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in spremembe),
• člane uprave SDH, člane nadzornega sveta SDH, prokuriste SDH, pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, člane uprav, člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv (62. člen Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14),
• direktorja Agencije in člani strokovnega sveta (500. člen Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15)),
• poslovodno osebo SIDG (17. člen Zakona o slovenskih državnih gozdovih (Uradni list RS, št. 9/16)),
• izredne upravitelje (119. člen Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 44/16),
• člani organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv (3. člen Zakona o spremembah Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 59/19)).

Zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila in uradnikov državne revizijske komisije) poročajo podatke o premoženjskem stanju v celoti komisiji takoj oziroma v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije oziroma dela ter leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela.

Osebe, odgovorna za javna naročila poročajo komisiji podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja. Podatke o premoženjskem stanju vedno sporočijo v celoti.

Prav tako pa uradniki državne revizijske komisije poročajo komisiji podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Podatke o premoženjskem stanju vedno sporočijo v celoti.

DOLŽNOST POROČANJA SPREMEMB PREMOŽENJSKEGA STANJA

Zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila in uradnikov Državne revizijske komisije) poročajo spremembe v premoženjskem stanju do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Zavezanci poročajo vsako spremembo glede funkcije, dejavnosti oziroma lastništva oziroma o deležih, delnicah in upravljalskih pravicah v gospodarski družbi, zasebnem zavodu ali drugi zasebni dejavnosti, vsako spremembo v delnicah, deležih in pravicah, ki jih imajo prej navedeni subjekti v drugi družbi, zavodu ali zasebni dejavnosti in vsako drugo spremembo v premoženjskem stanju, ki presega vrednost 10.000,00 EUR. Sporočanje sprememb se izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije, ki vsebuje tudi možnost navedbe razloga povečanja premoženja.

JAVNA OBJAVA PODATKOV

Podatki o premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila, in uradnikov Državne revizijske komisije niso predmet javne objave.

Za ostale zavezance so podatki javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno in odsvojeno v času opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Premoženje, pridobljeno pred nastopom funkcije oziroma dejavnosti, ni javno. Podatki so javno objavljeni 24 mesecev od dneva prenehanja opravljanja funkcije oziroma dela.

 

ZAKONSKE DOLOČBE
41. – 46. člen ZIntPK

 

POMEMBNO OPOZORILO:

Od 5. 6. 2010 do 15. 4. 2014 so bile osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki 4. člena ZIntPK, osebe, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, v katerem vrednost postopka presega mejne vrednosti za oddajo naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki so bile 40.000 EUR brez DDV za blago in storitve ter 80.000 EUR brez DDV za gradnje. Osebe, ki so sodelovale v postopku naročila nižje vrednosti, torej niso bile zavezanci.

V skladu z novelo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 19/2014 – ZJN-2E) so bili od 16. 4. 2014 do 31. 3. 2016 zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju, kot osebe, odgovorne za javna naročila, le osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil na način, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, in sicer, kadar je šlo za javna naročila, ki so presegala vrednosti 134.000 EUR brez DDV za blago in storitve oziroma 274.000 EUR brez DDV za gradnje.

1. 4. 2016 je začel veljati novi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/15 – ZJN-3), ki je med drugim razveljavilZakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 in naslednji, ZJNVETPS), ki je doslej urejal javno naročanje na infrastrukturnem področju, ter spremenil mejne vrednosti javnih naročil. Posledično je prišlo tudi do sprememb nabora oseb, odgovornih za javna naročila, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK.

Od 1. 4. 2016 so zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju, kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil:

• Na splošnem področju:

–          pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 135.000 EUR brez DDV (organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) oziroma enaka ali višja od 209.000 EUR brez DDV (če je organ RS ali samoupravne lokalne skupnosti dejaven na področju obrambe in naroča blago, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, druge osebe javnega prava);

–          pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 500.000 EUR brez DDV;

–          pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 750.000 EUR brez DDV.

• Na infrastrukturnem področju:

–          pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 418.000 EUR brez DDV;

–          pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV;

–          pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV.

Od 1. 1. 2018 veljajo nove mejne vrednosti za objave javnih naročil v Uradnem listu EU, ker je Evropska komisija sprejela nove delegirane uredbe, s katerimi spreminja mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2017/2365 z dne 18. decembra 2017, Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2017/2364 z dne 18. decembra 2017, Delegirana uredba Komisije (EU) št. 017/2366 z dne 18. decembra 2017 in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2017/2367 z dne 18. decembra 2017.

Nove mejne vrednosti so:

• Na splošnem področju:

– pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 144.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila organov RS in samoupravnih lokalnih skupnosti;

–  pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 221.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila drugih naročnikov;

– pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;

– pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

• Na infrastrukturnem področju: 

– pri naročanju blaga ali storitve, če je vrednost naročila enaka ali višja od 443.000 EUR brez DDV;

– pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;

– pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja