Pogosta vprašanja

V tem primeru nogometnemu klubu (društvo) kot interesni organizaciji, ki želi lobirati oziroma vplivati na vsebino predpisov pri občinskih svetnikih, ne bi bilo potrebno najeti lobista, ampak bi to lahko storil zakoniti zastopnik nogometnega kluba.

V skladu z ZIntPK je namreč lobist tudi oseba (kateri se po ZIntPK ni potrebno vpisati v register lobistov), ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.

ZIntPK določa izjeme od registracije pred dejanji lobiranja, in sicer se nekaterim osebam ni potrebno vpisati v register lobistov, pa vendarle so (neregistrirani) lobisti oziroma te osebe lahko zakonito lobirajo. Gre za primere, ko ti lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. Enako velja za zakonite zastopnike ali izvoljene predstavnike interesnih organizacij. To pomeni, da lahko predsednik društva zakonito lobira za to društvo, čeprav ni vpisan v register lobistov.

Komisija lahko z globo od 400 do 100.000 EUR sankcionira interesno organizacijo:

• za katero z njeno vednostjo lobira posameznik, ki v nasprotju z 58. členom ZIntPK ni registriran kot lobist;
• če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 63. člena ZIntPK Komisiji ne posreduje pisnega poročila;
• po naročilu katere lobist lobira v nasprotju s 70. členom ZIntPK.

V kolikor bi se javnim uslužbencem ali funkcionarjem pojavil dvom, ali gre za lobiranje ali ne, svetujemo, da se zapis/prijava o razgovoru opravi tudi v takem primeru oziroma, da se v dvomu javni uslužbenec ali funkcionar obrne na svojega predstojnika ali Komisijo za preprečevanje korupcije.

''Interesne organizacije'' so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

Komisija poudarja, da za namene izvajanja določb ZIntPK s področja lobiranja pod interesno organizacijo uvršča tudi samostojnega podjetnika posameznika.

Kot interesno organizacijo je mogoče šteti:

• pravne osebe zasebnega prava;
• samostojnega podjetnika;
• pravne osebe javnega prava, ki imajo statusno obliko kot jo določa ZGD-1;
• pravne osebe javnega prava, v delu, v katerem opravljajo tržno dejavnost;
• druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb.

Lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom šele po tem, ko so preverili, ali je lobist vpisan v register lobistov, razen izjem, ki jih določa ZIntPK.

Lobiranec je dolžan ob stiku z lobistom ugotoviti status lobista, ker je od tega podatka v nadaljevanju odvisno ugotavljanje dovoljenosti lobiranja.

Lobiranec ima dolžnost zahtevati od lobista, da se ta pred izvajanjem dejavnosti lobiranja identificira in mu pokaže pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v določeni zadevi ter navede namen in cilj, zaradi katerega lobira.

Lobiranec je dolžan stik prepoznati kot lobističen.

Lobiranec o vsakem stiku z lobistom sestavi zapis, v katerem navede podatke o lobistu. Lobiranec zapis o stiku z lobistom, ki je vpisan v register lobistov, posreduje v roku 8 dni v vednost svojemu predstojniku in Komisiji.

Če bi pri stiku z lobistom lahko prišlo do nasprotja interesov, je lobiranec dolžan stik odkloniti in o tem izdelati zapis, ki ga je potrebno prav tako v roku 8 dni posredovati svojemu predstojniku in Komisiji.

V primerih:

• če lobist ni vpisan v register lobistov,
• če lobist posreduje netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije,
• če lobist pri lobiranju ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev ali
• če lobist lobira izven okvirov, ki jih določa ZIntPK,

so lobiranci dolžni v roku 10 dni od poskusa lobiranja tovrstne stike prijaviti Komisiji.

Lobiranci morajo biti prav tako pozorni na lobiste (izjeme), katerim se po ZIntPK ni potrebno registrirati, pa vendarle so o tem, kadar gre za lobiranje, dolžni poročati oziroma Komisiji prijaviti tovrsten stik. Če lobiranec oceni, da so ti stiki nezakoniti ali v nasprotju z namenom ZIntPK, so jih dolžni zavrniti in o tem obvestiti Komisijo v 10 dneh.

''Lobiranci'' so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK).

 ZIntPK kot lobirance opredeljuje zgolj funkcionarje in javne uslužbence v:

• državnih organih,
• Banki Slovenije,
• organih in upravah lokalne skupnosti in
• nosilcih javnih pooblastil.

Lobiranec je funkcionar in javni uslužbenec v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odloča ali sodeluje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev in pri katerih poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev. Lobiranec je odločevalec, na katerega poskuša lobist vplivati, da bi dosegel rešitev, za katero si prizadeva.

Komisija lobista lahko izbriše iz registra, če:

• ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je bil vpisan v register, lažni,
• je bil lobist zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora,
• ugotovi, da lobist ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register,
• pisno izjavi, da ne želi biti več lobist in opravljati lobiranja.

Lobist je dolžan Komisiji najkasneje v roku 8 dni po prenehanju registracije (izbris iz registra lobistov) vrniti lobistično izkaznico.

Lobist je dolžan Komisiji najkasneje v roku 30 dni po prenehanju registracije (izbris iz registra lobistov) pisno poročati o svojem delu – za sorazmerni del tekočega leta.

Lobist, ki je vpisan v register lobistov, mora Komisiji pisno poročati o svojem delu, in sicer:

• do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto,
• najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.

V poročilu mora lobist navesti naslednje podatke:

• davčno številko,
• podatke o interesnih organizacijah, za katere je lobiral,
• podatke o višini plačila, ki ga je prejel od teh organizacij za vsako zadevo, v kateri je lobiral,
• navedbo namena in cilja, zaradi katerega je lobiral za posamezno interesno organizacijo,
• navedbo državnih organov in lobirancev, pri katerih je lobiral,
• navedbo vrst in načinov lobiranja za posamezno zadevo, v kateri je lobiral,
• navedbo vrste in vrednosti donacij političnim strankam in organizatorjem volilnih ter referendumskih kampanj.

Komisija preveri ali poročilo lobista vsebuje vse predpisane podatke. Če ugotovi, da je poročilo glede predpisanih podatkov pomanjkljivo, zahteva, da lobist v določenem roku poročilo ustrezno dopolni.

Lobist ima v zvezi s področji, za katere je registriral interes lobiranja, pravico biti vabljen na vse javne predstavitve in vse oblike javnih posvetovanj, o čemer so ga dolžni obveščati državni organi in lokalne skupnosti.

V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora.

POZOR! Funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.

Komisija je med izjeme od registracije pred dejanji lobiranja uvrstila tudi prokurista ter predstavnike enot zbornic in združenj dejavnosti, ki sicer niso pravno samostojne, vendar pa so ti predstavniki izvoljeni predstavniki teh enot, hkrati pa imajo te enote organizacijsko strukturo.

Registrirani lobist se mora vpisati v register lobistov ter sporočiti vsako spremembo podatkov, ki so navedeni v registru, najkasneje v 8 dneh od nastanka spremembe.

Lobist mora Komisiji tudi pisno poročati o svojem delu, in sicer:

• do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto,
• najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.

Lobist (ne glede na to ali je vpisan v register lobistov ali je lobist oseba, ki se mu po ZIntPK ni potrebno registrirati) se mora lobirancem identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije – naročnika, za lobiranje v določeni zadevi. Lobist mora navesti tudi namen in cilj, za katerega lobira. Pooblastilo je lobist dolžan predložiti lobistu ne glede na obliko lobiranja (osebno, po elektronski poti, po pošti …).

Dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v register lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija (od 5. decembra 2010 dalje).

ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije. Med izjeme od registracije je Komisija uvrstila tudi prokurista in izvoljene predstavnike enot zbornic in združenj dejavnosti, ki niso pravno samostojne, a imajo organizacijsko strukturo.

Med izjeme od registracije pa Komisija ne uvršča odvetnikov in raznih zunanjih svetovalcev (davčni …) interesnih organizacij.

''Lobist'' je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK).

ZIntPK tako loči med:

• registriranim (oziroma profesionalnim) lobistom – lobist, registriran oziroma vpisan v register lobistov, ki ga vodi Komisija (dostopen na spletni strani Komisije), in
• neregistriranim (oziroma neprofesionalnim) lobistom – lobist, ki se uvršča med izjeme od registracije, tj. vpisa v register lobistov, po četrtem odstavku 58. člena ZIntPK in ki se mu ni treba registrirati pri Komisiji.

V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno (pravno regulirani postopki), poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja.

Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti, tj. pristojni osebi (prvi odstavek 24. člena ZIntPK).

Nejavno vplivanje na odločevalca izven dovoljenih pravnih okvirov lahko predstavlja znake napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivo dejanje oviranja dela pravosodnih in drugih državnih organov ali drugo obliko nedovoljenega, nezakonitega ali neetičnega ravnanja. Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje (četrti odstavek 94. člena ZJU). Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje (peti odstavek 94. člena ZJU).

Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa ZIntPK. Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem. Lobiranje v skladu z ZIntPK je legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden (transparenten) način dostopajo do formalnih centrov odločanja o zadevah javnega pomena.

ZIntPK v 56.a členu določa izjeme lobiranja:

Delovanje posameznikov, neformalnih skupin in interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, ne sodi med lobiranje po določbah tega zakona.

V kolikor se vplivanje lobista na odločitve lobiranca nanaša na poslovne interese interesne organizacije, za katero deluje lobist, ne gre za izjemo lobiranja po 56.a členu ZIntPK. Tako delovanja lobista pri vplivanju na odločanje državnih organov na področju sprejemanja predpisov predvsem z namenom iskanja ugodnejše rešitve za interesno organizacijo ni mogoče šteti za iskanje rešitev oziroma opozarjanje na sistemska vprašanja, povezana s krepitvijo pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in tega ni mogoče šteti kot izjemo lobiranja po 56.a členu ZIntPK.

Prav tako ne gre za lobiranje, kot ga določa ZIntPK, če niso kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji za zakonito lobiranje:

• nejaven stik med lobirancem in lobistom oziroma predstavnikom interesne organizacije;
• namen vplivanja na odločanje znotraj javnega sektorja (pri tem se javni sektor za namene lobiranja nanaša zgolj na državne organe, Banko Slovenije, organe in uprave lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil) v zadevah javnega pomena in
• vplivanje oziroma lobiranje se izvaja v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije.

Lobiranje kot ga med pomenom izrazov opredeljuje 14. točka 4. člena ZIntPK pomeni:

lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov.

Lobirati pri nekom pomeni, da želimo vplivati na njegovo odločitev, ki bo po sprejetju v korist tako posameznikom kot interesnim organizacijam.

Besedna zveza "druge zadeve" v definiciji lobiranja po določbi 14. točke 4. člena ZIntPK na splošen in abstrakten način zajema vse tiste konkretne primere, ki po svoji naravi ne sodijo v področje sprejemanja predpisov na eni strani oziroma upravne in sodne postopke na drugi strani.

Kot primer navajamo situacijo, ko uradnik pripravlja neko mnenje, kateremu bo sledila odločitev državnega organa, kjer je uradnik zaposlen, ali pa katerega drugega državnega organa, ki je za tako mnenje zaprosil.

Lobisti bodo v tem primeru zainteresirani, da vplivajo že na pripravo mnenja, tem bolj, kolikor bolj je to mnenje pomembno za neko odločitev. V predstavljenem primeru ne gre za konkretno odločanje o pravici ali obveznosti posameznika niti za upravni ali sodni postopek, ampak gre za aktivnosti državnega organa, ki se pojavljajo pri njegovem delu v okviru njegovih pristojnosti in so zanimive in pomembne določenim interesnim organizacijam, ki bodo imele željo in interes vplivati na te vmesne aktivnosti državnih organov in to so “druge zadeve”, na katere je mislil pripravljalec zakona.

Primeroma je med "druge zadeve", v okviru katerih lahko lobisti izvajajo nejavno vplivanje na odločanje, mogoče šteti vse druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki jih Vlada RS sprejema za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države. V ta okvir sodijo tudi usmeritve, s katerimi Vlada RS usmerja državno upravo preko ministrstev, zlasti s podajanjem smernic za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Med najpomembnejše "druge zadeve" spadajo programi, načrti dela, usmeritve za delo ipd.

Lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila. Prav tako lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ali drugih pravno reguliranih postopkov (zaposlitveni, disciplinski …).

Pri javnih naročilih, je treba opozoriti, da je lobiranje sicer dovoljeno (mora pa biti transparentno) pred formalnim začetkom (oblikovanjem kriterijev, meril naročila) katerekoli vrste javnega naročila (vključno s splošnimi in posebnimi izjemami, za katere se Zakon o javnih naročilih ne uporablja, vendar je tudi pri njih potrebno slediti duhu zakona, vključno z načelom transparentnosti in poštene konkurence). Nejavno vplivanje na izvedbo javnega naročila po oblikovanju kriterijev in meril ni dovoljeno (in bo pogosto predstavljalo napeljevanje h kaznivemu dejanju), ker je to v nasprotju s temeljnimi cilji in načeli predpisov o javnem naročanju in upravljanju s sredstvi javnega proračuna.

Za vpis v register se plača upravna taksa v skladu z Zakonom o upravnih taksah (po tarifni številki 1 in 3.1), ki trenutno znaša 22,60 EUR.

Izhajajoč iz ZIntPK (14. in 16. točka 4. člena ZIntPK) in Zakona o javnih uslužbencih (6. člen), med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

V Evropskem parlamentu vpis v Register za preglednost ni obvezen, vendar pa se neregistrirani lobisti ne morejo akreditirati za vstop v Evropski parlament. Za izkaznico za dostop lahko zaprosijo zgolj uradni predstavniki interesnih skupin iz navedenega registra preglednosti. Evropski parlament je potrdil tudi predlog, po katerem bodo morali poslanci v prihodnje svojim zakonodajnim poročilom priložiti tudi seznam stikov z lobisti, t. i. »zakonodajna sled«.

Komisija kot prekrškovni organ lahko posamezniku izreče sankcije od 400 do 1.200 EUR v primeru:

• ko lobiranec ne izdela zapisa o lobiranju,
• - ko lobiranec v 8 dneh ne dopolni zapisa lobiranja,
• ko lobiranec ne odkloni stika z lobistom, ki ni vpisan v register lobistov ali stika, pri katerem bi nastalo nasprotje interesov,
• ko lobiranec ne prijavi Komisiji lobista v primeru, ko lobist lobira izven okvirov lobiranja, za katerega je registriran, posreduje lobirancu netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev, ali ko lobist ni vpisan v register lobistov.

Lobistom Komisija lahko izreka upravne in prekrškovne sankcije, pri tem pa so upravne sankcije (pisni opomin, prepoved nadaljnjega lobiranja v določeni zadevi, prepoved lobiranja za določen čas ali izbris iz registra) predvidene zgolj za registrirane lobiste.

Komisija kot prekrškovni organ lahko posameznika kaznuje z globo od 400 do 1.200 EUR v primeru, ko:

• v nasprotju z določbo tretjega odstavka 56. člena ZIntPK opravlja dejanja lobiranja še pred potekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija;
• opravlja dejanja lobiranja, čeprav ni vpisan v register lobistov skladno s prvim odstavkom 58. člena in ni izvzet iz obveznosti registracije na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIntPK;
• v nasprotju z določbo tretjega odstavka 70. člena ZIntPK pri lobiranju ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev.

V primeru, da lobist lobira v nasprotju s 70. členom ZintPK, pa lahko Komisija tak prekršek kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 EUR.

Ne. V javno dostopnem registru lobistov so objavljeni naslednji podatki:

• osebno ime lobista;
• naslov, kamor želi prejemati obvestila in vabila iz drugega odstavka 67. člena ZIntPK;
• področja, glede katerih je lobist registriral interes;
• upravne sankcije, izrečene lobistom .

Nejaven stik med lobistom in lobirancem je bistven element, po katerem lahko določeno vplivanje ali poskus vplivanja opredelimo kot lobiranje po ZIntPK.

Na splošno nejaven stik pomeni stik dveh ali več oseb (v primeru lobiranja gre za stik med lobistom in lobirancem), katerega vsebina in namen širši javnosti nista poznana, dostopna oziroma transparentna. Ključen element "nejavnosti" torej ni samo srečanje, ampak tudi vsebina in namen vplivati na neko odločitev v zadevah javnega pomena.

Kraj, čas ali način nejavnega stika niso pomembni.

Lobiranje je namreč vsako nejavno komuniciranje, ki ga z namenom lobiranja izvaja lobist. Bistveno je, da določen stik kot lobističen prepozna lobiranec in primerno ukrepa, čeprav oseba, ki izvaja nejavno vplivanje (lobist), morda meni, da ne gre za lobiranje.

Srečanje (četudi med lobistom in lobirancem z namenom vplivanja) lahko po volji udeležencev postane javno, s čimer ne gre več za lobistični stik po ZIntPK, če so vnaprej ali takoj po tem zagotovljeni pogoji, v katerih stik, pogovor in namen vplivanja potekajo na javnosti odprt, transparenten način (npr. s protokoliranjem vsebine pogovora in njegovo objavo).

Skladno s 14. točko 4. člena ZIntPK je »lobiranje« delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov in uprav lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev.

V eUpravi (https://e-uprava.gov.si/ ) poleg kvalificiranih digitalnih potrdil od 9. 5. 2018 dalje lahko uporabljate tudi prijavo s smsPASS (mobilna identiteta), ki s pomočjo enkratnega gesla, poslanega s kratkim sporočilom SMS, omogoča elektronsko podpisovanje dokumentov in zanesljivo identifikacijo uporabnika pri uporabi e-storitev. Za uporabo smsPASS potrebujete mobilno telefonsko številko in telefon, ki sprejema kratka sporočila ter napravo, povezano v splet (npr. računalnik, tablico, pametni telefon). Postopek aktivacije smsPASS pričnete na uporabniških straneh SI-PASS. Prednost uporabe smsPASS je v tem, da lahko oddate prijavo neodvisno od tega, kje se nahajate, pomembno je le to, da imate možnost dostopa do spleta. Dodatne informacije o prijavi s smsPASS in navodila za aktivacijo smsPASS dobite na povezavi: https://www.si-trust.gov.si/sl/si-pass/mobilna-identiteta/ https://www.si-trust.gov.si/sl/podpora-uporabnikom/navodila-in-napotki/pridobitev-in-aktivacija-smspass/

• člani Državne volilne komisije (zavezanec je le direktor Državne volilne komisije),
• člani regijskega razvojnega sveta,
• člani strokovnega sveta javnega zavoda,
• člani sveta javnega zavoda,
• direktorji sodišč,
• direktorji uradov kot posamezne notranje organizacijske enote in nimajo statusa uradnika na položaju
• komandir PP,
• konzularni funkcionarji in častni konzularni funkcionarji,
• likvidacijski upravitelj,
• namestniki direktorjev,
• namestniki generalnih direktorjev,
• občinski/mestni svetniki,
• oseba, zaposlena v javnem zavodu, ki zaradi začasne odsotnosti direktorja po pooblastilu izvaja nujne in neodložljive zadeve ter opravlja tekoče naloge,
• osebe, odgovorne za javna naročila, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila pod ocenjeno mejno vrednost 100.000 EUR brez DDV,
• pomočniki direktorjev,
• poslovodna oseba gospodarske družbe, ustanovljene v tujini, katere večinski lastnik je gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež,
• ravnatelj notranje organizacijske enote, ki deluje v okviru javnega zavoda (v tem primeru je zavezanec le direktor javnega zavoda),
• sodnik porotnik,
• strokovni direktor javnega zavoda,
• veleposlaniki,
• vodja službe ali sektorja.

So pa seveda zgoraj navedene osebe lahko zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju le v primeru, če sodelujejo v postopkih javnih naročil kot osebe, odgovorna za javna naročila, tako, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

V zvezi s članstvom v nadzornih svetih javnih skladov, agencij in javnih zavodov, vam želimo pojasniti, da prvi odstavek 41. člena ZIntPK določa, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja poklicni funkcionarji, člani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, osebe, odgovorne za javna naročila, uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) in državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo. Navedeno pomeni, da člani organov nadzora v javnih skladih, agencijah in javnih zavodih niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju. Vendar pa je potrebno paziti, kakšna je pravnoorganizacijska oblika določenega pravnega subjekta oziroma njej podrejenih morebitnih pravnoorganizacijskih oblik. Kot primer lahko navedemo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je javni zavod. V tem primeru člani organa nadzora niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju. Istočasno pa je v njegovi 100 % lasti Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., kar pomeni, da je njegova pravnoorganizacijska oblika gospodarska družba z omejeno odgovornostjo. V tem primeru so člani organa nadzora v javni gospodarski družbi zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju.

Komisiji ne poročajo podatkov o premoženjskem stanju posamezniki, ki sodelujejo pri prodaji premoženja večje vrednosti. Zavezanci za poročanje premoženja bi bili v primeru, če bi sodelovali pri javnih naročilih na način, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

V primeru, ko je minister poleg funkcije ministra prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje več funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno poročati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja. Minister v skladu z ZIntPK poroča premoženjsko stanje v celoti najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije in leto dni po prenehanju funkcije. V času opravljanja svoje funkcije/funkcij, pa poroča le spremembe v premoženjskem stanju ali spremembe osebnih podatkov, ki vključujejo tudi spremembe pri opravljanju funkcije, v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIntPK. Ministrstvo mora sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh po spremembi, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca) zavezancu ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo osebnih podatkov, in sicer spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja. Občina kot organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

Od uveljavitve novele ZIntPK-C, torej od 17. 11. 2020, so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja po spremenjeni določbi 41. člena ZIntPK tudi člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIntPK morajo zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila) sporočiti spremembe premoženjskega stanja glede dolga do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto le, če je bil v preteklem letu dolg v enkratnem znesku odplačan v višini več kot 10.000 EUR.

Zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju so tudi tuji državljani in nerezidenti, če opravljajo katero izmed funkcij, zaradi katerih posledično zapadejo pod določbe nadzora nad premoženjskim stanjem, skladno z ZSDH-1 in ZIntPK.

Če oseba, ki po pooblastilu vodi direktorat, opravlja delo v obsegu in z odgovornostmi, kot bi to opravljala, če bi bila generalni direktor ali vršilec dolžnosti generalnega direktorja, je zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

Prvi odstavek 43. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec Komisiji sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka 42. člena ZIntPK sporočiti v roku 30 dni po nastanku spremembe, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Pri enotah premoženja je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 EUR. Kadar se v koledarskem letu na posamezen račun prejme posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsako transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd. V primeru, ko pride na transakcijskem računu do sprememb denarnih sredstev le zaradi dohodkov, ki so razvidni iz dohodninske odločbe, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju, ali se vam sprosti vezava in jo podaljšate.

V primeru, ko gre za vezavo denarnih sredstev ali za prenos iz transakcijskega računa na varčevalni račun in obratno, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju, v smislu prvega odstavka 43. člena ZIntPK, glede na to, da se premoženjsko stanje zavezanca ni niti povečalo niti zmanjšalo znotraj transakcijskega računa pri isti finančni instituciji.

Obrazca za prijavo premoženjskega stanja, če gre za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v treh družbah, ni potrebno sporočiti trikrat. Dovolj je, da se izpolni en obrazec in navedejo vse tri funkcije. Če zavezanec s katero izmed funkcij preneha, pa mora sporočiti v 30 dneh po nastanku spremembe funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

Družba je zavezana za poročanje podatkov o zavezancih, zavezanci pa podatkov o premoženjskem stanju tako, kot to določa četrtega odstavka 41. člen ZIntPK, že sedaj in ne šele potem, ko bodo spremembe vpisane oziroma izvedene.

Obveznost posredovati sezname zavezancev je v 41. členu ZIntPK določena za organe, kjer so zaposleni zavezanci in za naročnike, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Iz tega razloga elektronski obrazec za sporočanje seznama zavezancev podpiše odgovorna oseba v organu in ne posamezen zavezanec. Seveda pa lahko odgovorna oseba s pooblastilom prenese podpis obrazcev. Želeno je, da o tem obvesti tudi Komisijo.

Pod tip funkcije izberite “zakoniti zastopnik študentskega društva” in kot podfunkcijo izberite “zakoniti zastopnik študentskega društva”.

Pod tip funkcije izberite “poslovodna oseba” in kot podfunkcijo izberite “direktor druge osebe javnega prava”.

Pod tip funkcije izberite “član organa nadzora” in kot podfunkcijo izberite “član študentske organizacije”.

61. a člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07– UPB in spremembe) določa, da ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije generalnega sekretarja, ki je funkcionar. Določba 41. člena ZIntPK določa, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja tudi poklicni funkcionarji. Generalni sekretar Vrhovnega sodišča RS je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja.

Izmed članov sodnega sveta so zavezanci za sporočanje podatkov premoženjskem stanju le sodniki, in sicer iz naslova opravljanja sodniške funkcije (5. točka 4. člena ZIntPK). Ostali člani sodnega sveta (univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki) niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju.

Zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil in so opredeljene v 10. točki 4. člena ZIntPK (pred novelo ZIntPK-C v 11. točki 4. člena ZIntPK). Mejne vrednosti po obdobjih: Od 17. 11. 2020 je določena ocenjena vrednost v 10. točki 4. člena ZIntPK, in sicer:

• ocenjena vrednost posameznega naročila je enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti.

Od 1. 1. 2020 do 16. 11. 2020 so zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil: na splošnem področju:

• 000 EUR brez DDV (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti);
• 000 EUR brez DDV (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki);
• pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
• pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

na infrastrukturnem področju:

• 000 EUR brez DDV (blago in storitve);
• pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
• pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

Od 1. 1. 2018 do 31. 1. 2019 so zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil: na splošnem področju:

• pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 144.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila organov RS in samoupravnih lokalnih skupnosti;
• pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 221.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila drugih naročnikov;
• pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
• pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

na infrastrukturnem področju: 

• pri naročanju blaga ali storitve, če je vrednost naročila enaka ali višja od 443.000 EUR brez DDV;
• pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
• pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

Zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju od 1. 4. 2016 do 31. 12. 2017 so kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil: na splošnem področju: 

• pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 135.000 EUR brez DDV (organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) oziroma enaka ali višja od 209.000 EUR brez DDV (če je organ RS ali samoupravne lokalne skupnosti dejaven na področju obrambe in naroča blago, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, druge osebe javnega prava);
• pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 500.000 EUR brez DDV;
• pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 750.000 EUR brez DDV.

na infrastrukturnem področju: 

• pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 418.000 EUR brez DDV;
• pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV;
• pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV.

Od 16. 4. 2014 do 31. 3. 2016 dalje so zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju, kot osebe odgovorne za javna naročila, le osebe, ki sodelujejo pri postopkih javnih naročil na način, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, in sicer, kadar gre za javna naročila, ki presegajo vrednosti 134.000 EUR brez DDV za blago in storitve oziroma 274.000 EUR brez DDV za gradnje. Od 5. 6. 2010 do 15. 4. 2014 so osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki 4. člena ZIntPK osebe, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, v katerem vrednost postopka presega mejne vrednosti za oddajo naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki so 40.000 EUR brez DDV za blago in storitve ter 80.000 EUR brez DDV za gradnje. Osebe, ki sodelujejo v postopku naročila nižje vrednosti, torej niso zavezanci. Z zadnjo novelo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 19/2014 – ZJN-2E) je prišlo do sprememb vrednosti javnega naročila in posledično do sprememb nabora oseb, odgovornih za javna naročila, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK.

Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti na naslednji način:

1. Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z a. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, sodelovanje oseb, odgovornih za javna naročila, pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem stanju, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji);
2. Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z b. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, se določbe ZIntPK ne uporabljajo.

Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja. Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila je potrebno interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnihkoli razlogov predčasno ustavljeni.

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.

Nadomestni člani razpisnih komisij morajo Komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd. kot določa 10. točke 4. člena ZIntPK.

Ko oseba, odgovorna za javna naročila izpolnjuje obrazec za poročanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil naročnik v postopku javnega naročanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec in ne organ, pri katerem je zunanji sodelavec zaposlen.

V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo, in sicer da sporočite seznam vseh (ime in priimek, naslov itd., če z njim seveda razpolagate), ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil tako, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

Ne. Osebe, odgovorne za javna naročila se samo prijavi v seznam, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku oddaje javnega naročila in zapadejo pod definicijo 10. točke 4. člena ZIntPK. Naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, Komisiji posredujejo seznam zavezancev (v tem primeru prijavo) do 31. januarja za preteklo leto tako kot to določa četrti odstavek 41. člena ZintPK.

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZIntPK Komisiji sporočijo seznam zavezancev naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo torej sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja in ne organ, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik) je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK. Kljub temu, da so te osebe morebiti sodelovale pri postopku javnega naročila tudi pri organu, pri katerem so zaposlene in so jih že sami prijavili v seznam zavezancev, jih mora prijaviti tudi drugi organ, z vsemi predpisanimi podatki na obrazcu.

Primer: OJN v letu 2021 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2021, zato ga je naročnik prijavil Komisiji kot zavezanca na isti datum. OJN je tako dolžan do 31. 1. 2022 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz. dela in kot datum nastopa dela navesti 5. 6. 2021 ter popisati premoženjsko stanje na dan 31. 12. 2021 tako kot to določa spremenjena določba tretjega odstavka 41. člena ZIntPK.

V primeru, ko v postopkih javnih naročil, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK, sodeluje tuj državljan, je skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK prav tako zavezan, da Komisiji poroča podatke o premoženjskem stanju v celoti, in sicer skladno z 42. členom ZIntPK tudi podatke o premoženju, ki ga ima v matični državi. Prav tako pa mora tudi naročnik tujega državljana na elektronskem obrazcu prijaviti v seznam zavezancev po določbi četrtega odstavka 41. člena ZIntPK.

Osebe, ki v postopku javnega naročanja sodelujejo le pri opredelitvi predmeta javnega naročila, pri njegovi kalkulaciji, pri odpiranju ponudb ali zgolj podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

V to točko se vpisujejo podatki o zaposlitvi ter vseh funkcijah in dejavnostih, ki ste jih opravljali neposredno pred nastopom trenutne funkcije. Vpiše se le zadnjo zaposlitev ali funkcijo, ki ste jo opravljali pred nastopom tekoče funkcije, tudi če ste bili v vmesnem času brez zaposlitve.

Zavezanci Komisiji sporočijo tudi podatke o rentnem varčevanju in depozitnih pogodbah, in sicer pod točko "Podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah". Podatki se sporočajo, če skupna vrednost na računih presega 10.000 EUR. Sporočanje podatkov o pokojninskem in življenjskem zavarovanju po ZIntPK ni obvezno, jih pa zavezanci lahko sporočijo, če želijo, in sicer pod točko " Druge informacije, ki jih želi zavezanec v zvezi s svojim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji".

Glede obsega sporočanja podatkov o premoženjskem stanju ZIntPK v 42. členu določa, da morajo zavezanci med drugim poročati o vseh sredstvih, ki presegajo vrednost 10.000 EUR, torej tudi o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR.   Sporočanje denarnih sredstev na transakcijskem računu med mandatom pa je potrebno, kadar na posamezen račun prejmete enkratno nakazilo več kot 10.000 EUR in ne izvira iz plače, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe.   Ker sredstva za delovanje poslanske pisarne ne spadajo med obdavčljive dohodke, je potrebno poročati tudi o prejetih denarnih sredstvih za delovanje poslanske pisarne, ki so bila nakazana na račun, ki se glasi na ime evropskega poslanca in katerih vrednost je v času izpolnjevanja obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju (ob nastopu funkcije in ob prenehanju funkcije) presegala 10.000 EUR. Izvor teh denarnih sredstev pa se lahko pojasni v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, kar bo Komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

Skladno z drugim odstavkom 62. člena ZSDH-1 in četrtim odstavkom 41. člena ZIntPK zavezance prijavi/odjavi gospodarska družba, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, in sicer v 30 dneh po vsaki spremembi, kar pomeni v 30 dneh od nastopa oziroma prenehanja funkcije.

Prokuristi in člani organov nadzora, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv so zavezanci za poročanje premoženjskega stanja, če gre za prokuriste SDH in člane nadzornega sveta SDH ali za člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb v skladu z 62. členom Zakona o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14), ki je stopil v veljavo dne 26. 4. 2014. Če pa gre za prokuriste in člane organov nadzora družb, v katerih SDH nima večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, so navedene osebe lahko zavezanci za poročanje premoženjskega stanja le, če opravljajo še naloge oseb, odgovornih za javna naročila, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

Da.

V primeru, da SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, člani nadzornega sveta/prokuristi niso več zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru morajo navedene osebe, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije člana nadzornega sveta/prokurista oziroma v tem primeru od dneva, od katerega SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, Komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti. Prav tako pa morajo Komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti tudi leto dni po prenehanju funkcije. Gospodarska družba pa mora osebo v 30 dneh po prenehanju funkcije (oziroma po prenehanju statusa zavezanca za poročanje podatkov o premoženjskem stanju) odjaviti iz seznama zavezancev, kot to določa četrti odstavek 41. člena ZIntPK. Odjava se opravi na »Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev«.

V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela ter obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela). Zavezanec v tem primeru ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju za leto dni po prenehanju prejšnje funkcije ali dela.

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja.

V primeru, da zavezanec več mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni časovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporočiti podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela in novega obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela. O premoženjskem stanju v celoti mora poročati najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije, ter leto dni po prenehanju funkcije. V vmesnem obdobju, torej v času opravljanja svoje funkcije pa, v skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 uradno prečiščeno besedilo, 158/20, v nadaljevanju: ZIntPK) poroča:

• v roku 30 dni po nastanku spremembe vsake spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK in
• vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Pri enotah premoženja je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 EUR.

Organ mora v primeru, ko gre za nastop novega ali ponovnega mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh. To stori tako, da osebo najprej odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), nato pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev). Posebej mora biti organ pazljiv, kadar želi prijaviti kot zavezanca osebo, ki je nastopila funkcijo ali delo kot vršilec dolžnosti in v obrazcu izbere primeren tip funkcije.

Poklicno:

• funkcionar opravlja funkcijo poklicno,
• oseba, odgovorna za javna naročila je pri naročniku zaposlena za nedoločen ali določen čas.

Nepoklicno:

• funkcionar opravlja funkcijo nepoklicno,
• člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v kateri ima država, lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv opravljajo funkcijo nepoklicno,
• oseba, odgovorna za javna naročila sodeluje pri naročniku kot zunanji član in ni v delovnem razmerju,
• drugi zavezanci, ki funkcijo opravljajo nepoklicno.

Oddaja obrazcev preko portala eUprava je namenjena odpravi birokratskih ovir za zavezance. Izpolnjenih poročil o premoženjskem stanju se več ne tiska in ne pošilja po klasični pošti.

1. Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma dela ter za osebe, odgovorne za javna naročila.

Ta obrazec se uporablja tudi za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju na poziv komisije v postopku rednega ali izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem posameznega zavezanca.

2. Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po prenehanju funkcije oziroma dela. Osebe, odgovorne za javna naročila, tega obrazca ne izpolnjujejo.
3. Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela eno leto po prenehanju:

Obrazec je namenjen prijavi premoženjskega stanja leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela. Ta obrazec se torej uporablja za poročanje premoženjskega stanja, ki mora skladno z zakonom zajeti popis celotnega premoženjskega stanja. Osebe, odgovorne za javna naročila, tega obrazca ne izpolnjujejo.

4. Obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja: namenjen je prijavi sprememb premoženjskega stanja v času opravljanja funkcije oziroma dela. Tega obrazca ne izpolnjujejo osebe, odgovorne za javna naročila.

Določba drugega odstavka 41. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije ali dela komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Zavezanec preko elektronskega obrazca sporoči podatke o svojem premoženjskem stanju, ki vsebujejo popis celotnega premoženjskega stanja na datum nastopa ali prenehanja. Če npr. zavezanec nastopi funkcijo 1. 1. 2022, mora o premoženjskem stanju poročati na datum nastopa funkcije 1. 1. 2022 tako kot to določa spremenjen drugi odstavek 41. člena ZIntPK. Če npr. zavezancu funkcija preneha 31. 7. 2021, mora o premoženjskem stanju poročati v enem mesecu, a s popisom premoženja na dan 31. 7. 2021. Nato pa še točno eno leto po prenehanju funkcije, torej popis premoženja na dan 31. 7. 2022.

Določba 42. člena ZIntPK ne vsebuje sklopa podatkov »kriptovalute«. Iz navedenega sledi, da jih kot zavezanec ne poročate tako ob nastopu funkcije, ko oddate obrazec za prijavo premoženjskega stanja kot tudi med obdobjem, ko morate poročati spremembe v skladu z določilom 43. člena ZIntPK in ob prenehanju funkcije. Zaželeno je, da kriptovalute pojasnite v obrazcih v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, kar bo Komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja. Kot smo že navedli med obdobjem funkcije poročate v skladu z določilom prvega odstavka 43. člena ZIntPK tudi spremembe v premoženjskem stanju do najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Kriptovalut se ne poroča, morate pa poročati spremembo denarnih sredstev, če posamično nakazilo preseže vrednost 10.000 EUR. Npr. za nakup kriptovalute ste leta 2021 plačali iz bančnega računa enkratni znesek 15.000 EUR. Komisiji morate tako iz tega naslova sporočiti spremembo denarnih sredstev pri banki (odsvojitev 15.000 EUR) na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja do 31. 1. 2022. V rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, pa lahko sporočite, da ste kupili kriptovalute. Z novelo ZIntPK-C se področje kriptovalut ni uredilo in način poročanja ostaja nespremenjen.

V primeru, ko se sprosti varčevanje in pride na transakcijskem računu do spremembe denarnih sredstev nad 10.000 EUR, tega ni potrebno poročati kot spremembe premoženjskega stanja, če je denar, namenjen za varčevanje, izviral iz plač. Vendar pa je poročanje navedenih sprememb premoženjskega stanja dobrodošlo, iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga opravlja Komisija v okviru svojih pristojnosti. Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsako posamično transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se prijavi kot spremembo premoženjskega stanja.

Ali je zavezanec, ki enkrat letno poroča Komisiji premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil ali zaradi opravljanja funkcije nadzora ali vodenja, dolžan v primeru novega imenovanja/prenehanja funkcije v organu vodenja in nadzora družbe, ob vsakem takšnem novem imenovanju/prenehanju funkcije, ponovno prijaviti premoženjsko stanje in torej ni dovolj, da ga prijavi naslednjega januarja. Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja za preteklo leto. V primeru, da je poslovodna oseba v času svojega mandata poleg tega opravila tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila, ji ni potrebno sporočiti ničesar, saj je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja že zaradi svoje primarne funkcije poslovodne osebe. Mora pa poslovodna oseba sporočiti spremembo funkcije v primeru, če bi kot oseba, odgovorna za javna naročila nastopila delo  pri drugi gospodarski družbi, in sicer kot zunanji član. V primeru, da ni nobenih sprememb pri osebnih podatkih (opravljanju funkcije) in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. V primeru, da je do sprememb prišlo se poroča, tako kot to določa prvi odstavek 43. člena ZIntPK. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa drugi odstavek 41. člena ZIntPK.

Oseba je z nastopom funkcije direktorja družbe postala zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po prvem odstavku 41. člena ZIntPK in je bila posledično zavezana, da najpozneje v enem mesecu po nastopu sporoči svoje premoženjsko stanje v celoti, tekom svojega mandata pa je njena dolžnost, da v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIntPK sporoči vsako spremembo funkcije (kar vključuje tudi nastop nove funkcije) v roku 30 dni po nastanku spremembe, in sicer na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

Osebe, odgovorne za javna naročila opredeljene v 10. točki 4. člena ZintPK so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 EUR brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku. Obveznost poročanja premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila, se ne nanaša le na osebe, ki so sodelovale v pravnomočno končanem postopku javnega naročila, ampak obveznost poročanja do 31. januarja tekočega leta nastopi že, če se je postopek javnega naročanja oziroma delo v njem pričelo v preteklem koledarskem letu (to velja tudi, če postopek do 31. decembra še ni pravnomočno zaključen).

Osebe, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, za katere veljajo izjeme ali sodelujejo v postopkih oddaje enostavnih »evidenčnih« javnih naročil skladno z določbami ZJN-3, niso osebe, odgovorne za javna naročila in niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju na podlagi 41. člena ZIntPK. Posamezniki dobijo status OJN, če sodelujejo pri javnih naročilih, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja, pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 EUR brez DDV. Prvi odstavek 39. člena ZJN-3 določa vrste postopkov, ki jih lahko naročnik uporabi na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu. To so odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji z objavo, postopek s pogajanji brez predhodne objave in postopek naročila male vrednosti. Ključno je torej, da naročnik izvede katerikoli našteti postopek in da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 EUR brez DDV (predvsem v primeru postopka naročila male vrednosti, ki je lahko tudi nižje vrednosti). V tem primeru osebe, ki v teh postopkih sodelujejo, dobijo status OJN. V primeru, če naročnik vodi postopke oddaje javnih naročil na podlagi izjem, za katere se ZJN-3 ne uporablja in so določene v 27. (razen 6. točke ob izpolnjenih pogojih), 28., 29. in 30. členu ZJN-3, osebe, ki sodelujejo v takih postopkih nimajo statusa OJN. Enako velja tudi v primeru enostavnih evidenčnih naročil. Drugi odstavek 21. člena ZJN-3 namreč določa, da je naročnik dolžan za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena, upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti v skladu s tem odstavkom. Iz tega sledi, da se ostale določbe ZJN-3 ne uporabljajo za evidenčna naročila, če na splošnem ali infrastrukturnem področju ne presežejo 40.000 EUR oziroma 50.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj, 80.000 EUR oziroma 100.000 EUR za javno naročilo gradenj ali  750.000 EUR oziroma 1.000.000 EUR za javno naročilo storitev, ki jih določata Priloga XIV Direktive 2014/24/EU in Priloga XVII Direktive 2014/25/EU, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5. Osebe, ki sodelujejo v takih postopkih, ravno tako nimajo statusa OJN.

Funkcijo zavezanca ste prvič nastopili 15. 4. 2021 in spremembe premoženjskega stanja po prvem odstavku 43. člena ZIntPK javite na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja od vključno 15. 4. 2021 do vključno 31. 12. 2021. Za celo leto 2021 bi spremembe po določbi prej navedenega člena poročali zgolj v primeru, da ste pred nastopom funkcije x že bili aktivni zavezanec na mandatu iz naslova druge funkcije zavezanca (razen oseb, odgovornih za javna naročila) po določbi prvega odstavka 41. člena ZIntPK.

Zavezanci Komisiji poročajo premoženjsko stanje preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Komisije, kot je določeno v petem odstavku 41. člena ZIntPK. Za oddajo kateregakoli obrazca mora zavezanec imeti digitalno potrdilo, elektronski podpis ali pa mobilno identiteto smsPASS, ki s pomočjo enkratnega gesla, poslanega s kratkim sporočilom SMS, omogoča elektronsko podpisovanje dokumentov in zanesljivo identifikacijo uporabnika pri uporabi e-storitev. Povezava do obrazcev: https://arhiv.kpk-rs.si/za-zavezance/obrazci/prijava-premozenjskega-stanja/

Katere podatke mora zavezanec sporočiti Komisiji, določa 42. člen ZIntPK. Zavezanec mora na obrazcu za prijavo stanja navesti naslednje osebne podatke (ob pričetku opravljanja funkcije):

• osebno ime, EMŠO,
• naslov stalnega prebivališča,
• davčno številko,
• podatke o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca,
• podatke o funkciji ali delu, ki ga je opravljal neposredno, preden je postal zavezanec, in
• podatke o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja.

(2) Zavezanec mora na obrazcu za prijavo premoženjskega stanja navesti naslednje podatke o premoženju v Republiki Sloveniji in tujini:

• podatke o nepremičninah: vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka, številka stavbe in številka posameznega dela stavbe,
• podatke o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah,
• podatke o premičninah, če vrednost posamezne premičnine presega 10.000 eurov,
• podatke o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah, če skupna vrednost sredstev na računih presega 10.000 eurov,
• podatke o skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 eurov,
• podatke o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost presega 10.000 eurov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatke o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega 10.000 eurov,
• podatke o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 eurov, in
• druge podatke v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti ali jih določa ta zakon.

Zavezanec, ki bo nadaljeval svojo funkcijo nepretrgoma (ali če prekinitev traja manj kot 30 dni), nima obveznosti poročanja Komisiji.

Zavezanec, ki bo nadaljeval svojo funkcijo ima obveznost poročanja Komisiji le v primeru, če se je njegovo premoženjsko stanje spremenilo tekom leta 2022, to pomeni, če je prišlo do sprememb skladno s prvim odstavkom 43. člena ZIntPK, mora zavezanec to Komisiji sporočiti najkasneje do 31. 1. 2023 za spremembe v premoženjskem stanju za leto 2022.

Primer je, ko bo dosedanji župan/podžupan nadaljeval svojo funkcijo še za en mandat, vendar je julija 2022 kupil nov avto v vrednosti 30.000 EUR. Obveznost župana je, da to spremembo Komisiji sporoči najkasneje do 31. 1. 2023.

Sporočanje sprememb zavezanec sporoči na obrazcu, dostopnem na povezavi:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5528

Mora pa občina kljub temu Komisiji posredovati dva seznama zavezancev, s katerim na prvem najprej odjavi zavezanca s funkcije župana in nato na novem seznamu prijavi zavezanca ob nastopu funkcije župana.

Zavezanec, ki bo z opravljanjem funkcije prenehal, mora Komisiji najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije ali dela sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci Komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela.

Obrazec je dostopen na povezavi:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5526

in obrazec za poročanje premoženjskega stanja leto dni po prenehanju:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5527

V primeru, da zavezanec prične opravljati drugo funkcijo, zaradi katere je še vedno zavezanec v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZIntPK, mora  zavezanec Komisiji sporočiti spremembo funkcije v roku 30 dni po nastanku spremembe, kot to določa prvi odstavek 43. člena ZIntPK.

Zavezanec spremembo funkcije Komisiji poroči na obrazcu za sporočanje sprememb, ki je dosegljiv na spodnji povezavi:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5528

Za boljše razumevanje, vam predstavljamo primer (pri katerem na Komisiji zaznavamo, da imajo zavezanci težave) in sicer: ob prenehanju funkcije (na primer podžupana) in ob nastopu nove funkcije (na prmer župana) ste v zgoraj navedenem elektronskem obrazcu dolžni v točki 3 naprej navesti prenehanje opravljanja funkcije (ki ste jo opravljali do sedaj - na primer funkcije podžupana) in v isti točki navesti nastop nove funkcije  (na primer nastop funkcije župana). Da povzamemo, pri spremembi funkcije, pri kateri ste bili do sedaj zavezanec po prvem odstavku 41. člena ZIntPK in to tudi v nadaljevanju ostajate, le, da odpravljate drugo funkcijo, morate na obrazcu za sporočanje sprememb v 3. točki navesti hkrati najprej prenehanje opravljanja ene funkcije in pričetek opravljanja druge funkcije, po kateri ste še vedno zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po prvem odstavku 41. člena ZIntPK.

Zavezanec v tem primeru ponovno izpolni obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob pričetku opravljanja funkcije.

Obrazec je dosegljiv na povezavi:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5525

Opravljanje nove funkcije zavezanec lahko sporoči na obrazcu za sporočanje sprememb, kjer zavezanec navede, da je z eno funkcijo prenehal in pričel z opravljanjem druge funkcije (glej primer pod vprašanjem 8).

Obrazec je dosegljiv na spodnji povezavi:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5528

Če pa je zavezanec takoj po prenehanju prve funkcije že izpolnil obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju v enem mesecu po prenehanju funkcije oziroma dela,  pa izpolni obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob pričetku opravljanja funkcije.

Obveznost občine je, da Komisiji posreduje seznam zavezancev za prijavo premoženjskega stanja v 30 dneh po vsaki spremembi (kar določa ZIntPK v četrtem odstavku 41. člena), to pomeni, da mora občina Komisiji poslati obrazec, ko zavezanec nastopi funkcijo in ko preneha.

Občina sporoči zavezanca za prijavo premoženjskega stanja, ko ta prične z opravljanjem funkcije na obrazcu, ki je dostopen na spodnji povezavi:

https://registri.kpk-rs.si/registri/register_zavezancev/prijava/

Če zavezanec preneha z opravljanjem funkcije, občina sporoči podatke na obrazcu:

https://registri.kpk-rs.si/registri/register_zavezancev/odjava/

Podatke na obeh obrazcih bo občina morala sporočiti tudi v primeru, ko bo zavezanec nadaljeval z opravljanjem  funkcije (za primer navajamo, da župan, ki bo  svojo funkcijo nadaljeval, ga bo občina morala najprej odjaviti in nato ponovno prijaviti kot zavezanca).

Občine seznam zavezancev pošljejo v fizični obliki ali pa elektronsko podpisano na elektronski naslov: anti.korupcija@kpk-rs.si.

ZIntPK v četrtem odstavku 41. člena določa, da mora organ Komisiji posredovati seznam zavezancev v roku 30 dni po vsaki spremembi. V drugem odstavku 42. člena ZIntPK pa je določeno, da mora zavezanec najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije ali dela Komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije.

Nastop oziroma prenehanje funkcije je podrobneje opredeljen v 15.b členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE). (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307)

Zavezanci za prijavo premoženjskega stanja so določeni v prvem odstavku 41. člena ZIntPK, pri čemer je potrebno upoštevati tudi 4. člen ZIntPK, ki podrobneje določa posamezne izraze, uporabljene v zakonu (npr. kdo so uradniki na položaju) za potrebe izvajanja določb ZIntPK.

Zavezanci za prijavo premoženjskega stanja so:

• poklicni funkcionarji (primer so poklicni župani),
• člani državnega sveta,
• nepoklicni župani in podžupani,
• uradniki na položaju (primer so direktorji oziroma tajniki občinskih uprav),
• poslovodne osebe in člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv,
• osebe, odgovorne za javna naročila,
• uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) in
• državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo.

Zavezanec, ki bo prvič nastopil funkcijo, mora najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela Komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa funkcije.

To stori na elektronskem obrazcu:

https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5525

Za izpolnitev vseh obveznosti, ki jih urejata 41. in 43. člen ZIntPK, so zavezancem na razpolago štirje elektronski obrazci, dostopni na povezavi:

https://arhiv.kpk-rs.si/za-zavezance/obrazci/prijava-premozenjskega-stanja/

Trije so na voljo za izpolnitev obveznosti skladno z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK.

Prvi obrazec je za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob začetku funkcije ali dela, izpolnijo pa ga zavezanci, ki začnejo opravljati novo funkcijo, na primer novoizvoljeni župan.

Drugi je obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju v enem mesecu po prenehanju funkcije ali dela, ki je namenjen zavezancu, ki je prenehal opravljati funkcijo. Zavezanec mora Komisiji sporočiti celotno premoženjsko stanje na dan prenehanja funkcije.

Tretji obrazec je obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju leto dni po prenehanju funkcije ali dela.

Sporočanju sprememb premoženjskega stanja na podlagi prvega odstavka 43. člena ZIntPK je namenjen četrti obrazec, ki ga izpolni zavezanec ob spremembi premoženjskega stanja ali ob spremembi osebnih podatkov.

- okrožni sodnik postane podpredsednik istega sodišča; - podpredsedniku sodišča preneha mandat in nadaljuje delo na istem sodišču kot sodnik; - predsedniku sodišča poteče mandat in delo na istem sodišču nadaljuje kot začasni predsednik sodišča; - predsednik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, začasno vodi tudi drugo (še eno) okrajno sodišče (kot začasni predsednik sodišča), ki je prav tako OE okrožnega sodišča; - predsedniku okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, preneha mandat predsednika okrajnega sodišča in delo nadaljuje kot podpredsednik okrožnega sodišča; - okrajni sodnik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, je začasno ali trajno dodeljen/razporejen na delo na drugo okrajno sodišče, ki je prav tako OE istega okrožnega sodišča oz. na okrožno sodišče; - okrožni sodnik okrožnega sodišča je za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ  (npr. Vrhovno sodišče, ministrstvo); - predsedniku okrajnega sodišča poteče mandat, vendar pa je ponovno izvoljen za predsednika in tako nadaljuje delo kot predsednik istega sodišča z novim mandatom? Sodišče mora v primeru, ko gre za nastop ali prenehanje funkcije sporočiti datum nastopa posameznega zavezanca in datum prenehanja funkcije zavezanca na tem sodišču v 30 dneh, in sicer ne glede na to, da sodnik nadaljuje naslednji dan s funkcijo sodnika pri drugem sodišču. V primeru začasne dodelitve se sporoči prenehanje in ponovno prijavo, ko se vrne. Prijave in odjave se sporoča tako, da osebo odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), ali pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev).