Zaključne ugotovitve

Zaključena obravnava prijave v zvezi z ministrom za okolje in HE Mokrice

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila z obravnavo prijav, ki so se nanašale na sum nasprotja interesov pri ministru za okolje in prostor v povezavi z gradnjo hidroelektrarne Mokrice. Kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni potrdila, zato je postopek ustavila.

Komisija je v lanskem in letošnjem letu prejela več prijav, ki so se nanašale na sume kršitev nasprotja interesov pri ministru za okolje in prostor v povezavi s projektom HE Mokrice, ki je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Že v lanskem letu je minister mag. Andrej Vizjak Komisijo pisno obvestil o zaznanih okoliščinah nasprotja interesov v povezavi z njegovo predhodno zaposlitvijo v družbi HESS d.o.o. in Partner d.o.o. ter jo seznanil, da se je na ministrstvu izločil iz postopkov odločanja v povezavi s projektom HE Mokrice, pa tudi iz odločanja o koristih družb HESS d.o.o. ali Partner d.o.o., pooblastilo za podpis pogodb, ki se nanašajo na izgradnjo verige hidroelektrarn na Spodnji Savi, pa je izdal državni sekretarki.

V okviru predhodnega preizkusa prijav je Komisija pridobila tudi dodatno dokumentacijo Ministrstva za okolje in prostor. Ugotovila je, da je bil minister, preden se je izločil iz omenjenih postopkov, podpisnik treh vladnih gradiv, ki so se nanašala na izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, vendar pa po podatkih Komisije pri pripravi teh gradiv ni aktivno sodeloval ali o njih kakorkoli odločal. Nasprotje interesov se lahko presoja le v konkretnih dejanjih uradne osebe oziroma v povezavi z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo uradne osebe v konkretnem primeru, zato v tem primeru Komisija ni potrdila obstoja nasprotja interesov.

Tudi v primeru podpisa koncesijske pogodbe za proizvodnjo električne energije na Savi (od Ježice do Suhadola) Komisija glede na razpoložljive informacije ni ugotovila kršitev, saj minister za okolje in prostor ni poslovno ali kako drugače povezan s koncesionarjem, Holdingom Slovenske elektrarne d. o. o., s katerim je bila sklenjena pogodba.

Zaključen postopek glede opravljanja dodatne funkcije predsednika Računskega sodišča

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila obravnavo suma nezdružljivosti funkcije predsednika računskega sodišča z opravljanjem funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi FIFA. Ker ni ugotovila kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), je postopek ustavila. Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj in pomanjkljivosti zakonodaje v tem in preteklih postopkih, ki jih je vodila, pa bo Komisija pristojnim organom podala pobudo za ustreznejšo ureditev zakonodaje.

Komisija je s postopkom začela konec leta 2020 na podlagi več prejetih prijav. V predhodnem preizkusu je pridobila pojasnila predsednika računskega sodišča in različnih državnih organov, preučila je statut in organizacijsko ureditev FIFE, področno zakonodajo in pridobila druge relevantne podatke. V ugotovitvah, ki jih je senat sprejel na seji 10. 5. 2021, se je Komisija opredelila do dejstev in okoliščin, ki so kazali na sume kršitev nezdružljivosti funkcij in integritete. Zakon o računskem sodišču sicer ureja nezdružljivost funkcij, vendar pa za primere oziroma vprašanja, ki jih eksplicitno ne ureja, napotuje na drug zakon, to je ZIntPK. Ta ureja nezdružljivost funkcij za poklicne funkcionarje ter hkrati opredeljuje izjeme od prepovedi.

Višina plačila glede na zakonske določbe ne predstavlja kriterija presoje

ZIntPK tako v 27. členu določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Glede na namen ustanovitve in način delovanja FIFA ustreza pravnoorganizacijski obliki ustanove, zato v primeru predsednika računskega sodišča Komisija ni ugotovila nezdružljivosti funkcij, saj ZIntPK poklicnemu funkcionarju ne prepoveduje opravljanja funkcije člana nadzornega odbora v ustanovi.

ZIntPK sicer poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti, vendar pa izjemoma dovoljuje opravljanje športne pridobitne dejavnosti. V konkretnem primeru ne gre niti za športno niti za pridobitno dejavnost kljub prejetemu plačilu za opravljanje funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri FIFI. Višina plačila v kontekstu določanja pridobitnosti dejavnosti ni relevantna, saj v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ne predstavlja kriterija presoje in se glede na razmere v posameznih državah lahko bistveno razlikuje.

Komisija se je opredelila tudi do izjav, ki sta jih predsednik računskega sodišča in nekdanji predsednik Komisije javnosti dala glede domnevnega pisnega mnenja Komisije, ki naj bi bilo v preteklosti izdano v povezavi s to zadevo. S takšnim dokumentom Komisija ne razpolaga niti ga na poziv Komisije ni predložil predsednik računskega sodišča. Ravnanja, kot so zavajanje in podajanje neresničnih izjav funkcionarjev, lahko Komisija obravnava kot sum kršitve integritete. Ker pa v konkretnem primeru ni mogoče v popolnosti ovreči trditve o obstoju dokumenta (izdajo mnenja je potrdil nekdanji predsednik Komisije, prav tako se je nanj v svojih prijavah sprememb premoženjskega stanja skliceval predsednik računskega sodišča), Komisija javnih navedb in sklicevanja na dokument, ki kasneje ni bil predložen, ni mogla šteti kot zavajanje in postopka s področja suma kršitve integritete ni uvedla.

Pobuda za poenotenje zakonodaje

Tako v tem kot tudi v preteklih postopkih, ki jih je Komisija vodila, so bila zaznana sistemska korupcijska tveganja v povezavi z različno ureditvijo nezdružljivosti opravljanja funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti. Zato bo Komisija Vladi RS podala pobudo za poenotenje ureditve področja nezdružljivosti funkcij za poklicne funkcionarje, pri katerem se lahko po potrebi opredeli tudi sprejemljiva višina dohodkov, ki jih poklicni funkcionar pri opravljanju dodatne dejavnosti lahko pridobi. Komisija bo v pobudi opozorila tudi na različno sankcioniranje imenovanih in voljenih funkcionarjev v primerih zaznanih kršitev v povezavi z nezdružljivostjo opravljanja funkcij, prepovedjo članstva in dejavnosti.

Ugotovitve Komisije v skladu z upoštevanjem določb zakona, ki ureja varovanje osebnih podatkov, objavljamo v nadaljevanju. Komisija je z ugotovitvami seznanila tudi Državni zbor RS.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve_objava_maj2021

 

Ugotovitve o konkretnem primeru: nasprotje interesov v javnem zavodu

Na podlagi prvega odstavka 11. člena, petega in šestega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je senat Komisije za preprečevanje korupcije v sestavi Boris Štefanec (predsednik) in Simon Savski (namestnik predsednika) v postopku ugotavljanja kršitev s področja nasprotja interesov, vodenem zoper nekdanjo poslovodno osebo javnega zavoda, direktorico Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, Valerijo Bužan, na 41. seji, dne 7. 11. 2019, sprejel naslednje Ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, komisija objavlja v nadaljevanju.

Ugotovitve o konkretnem primeru: nasprotje interesov v Občini Podvleka

Na podlagi prvega odstavka 11. člena, petega in šestega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je senat Komisije za preprečevanje korupcije v sestavi Boris Štefanec (predsednik) in Simon Savski (namestnik predsednika) v postopku ugotavljanja kršitev s področja nasprotja interesov, vodenem zoper nepoklicnega funkcionarja, občinskega svetnika Občine Podvleka, Sebastjana Lipuša, na 41. seji, dne 7. 11. 2019, sprejel naslednje Ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, komisija objavlja v nadaljevanju.

Ugotovitve o konkretnem primeru: nasprotje interesov na osnovni šoli

Na podlagi prvega odstavka 11. člena, petega in šestega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je senat Komisije za preprečevanje korupcije v sestavi Boris Štefanec (predsednik), mag. Uroš Novak (namestnik predsednika) in Simon Savski (namestnik predsednika) v postopku ugotavljanja kršitev s področja nasprotja interesov, vodenem zoper poslovodno osebo javnega zavoda Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, ravnatelja Sebastjana Kukovca, na 42. seji, dne 14. 11. 2019, sprejel naslednje Ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, komisija objavlja v nadaljevanju.

Ugotovitve komisije o ravnanju županje občine Trbovlje

Ljubljana, 16. januar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) objavlja ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih je senat komisije sprejel dne 19. 12. 2019 in se nanašajo na kršitev integritete županje občine Trbovlje.

Komisija je v letu 2018 skladno z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZlntPK) uvedla preiskavo zoper županjo Občine Trbovlje zaradi suma kršitve etike in integritete javnega sektorja v zvezi z izbiro direktorja Javnega podjetja Komunala Trbovlje. Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo od Občine Trbovlje, Javnega podjetja Komunala Trbovlje in obravnavane osebe, opravila vpogled v javno dostopne evidence ter dne 14. 5. 2019 na seji senata opravila razgovor z obravnavano osebo ter dvema pričama.

Senat komisije je na seji dne 14. 11. 2019 sprejel osnutek ugotovitev o konkretnem primeru in jih skladno s sedmim odstavkom 13. člena ZIntPK posredoval obravnavani osebi, ki je v roku podala svojo izjasnitev.

Komisija je ugotovila, da je županja Občine Trbovlje v obdobju od 25. 9. 2017 do 29. 9. 2017 takratnemu predsedniku nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje poslala več sms sporočil, v katerih ga je spraševala o tem, kako bo glasoval na seji nadzornega sveta, in v katerih mu je sporočila, da gre podpora Občine Trbovlje določenemu kandidatu. Z navedenimi ravnanji je obravnavana oseba vršila politični pritisk na predsednika nadzornega sveta, člana njene svetniške skupine »Lista za naše Trbovlje«, da naj na glasovanju o kandidatih za direktorja javnega podjetja glasuje za določenega kandidata, s čimer je presegla svoje pristojnosti, ki jih opredeljujeta Statut Občine Trbovlje in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trbovlje d. o. o., s tem pa je posegla v neodvisnost delovanja in odločanja takratnega predsednika nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje in ravnala v nasprotju s 4. členom Kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, s čimer je kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZlntPK.

Zaključne ugotovitve in izjasnitev obravnavane osebe so ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, dostopne v spodnjih dokumentih.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi Uradni list

Ljubljana, 9. januar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije objavlja ugotovitve o konkretnem primeru, ki jih je senat komisije sprejel na seji dne 21. 11. 2019 in se nanašajo na kršitev integritete nekdanjega generalnega sekretarja politične stranke LMŠ.

Komisija je v letu 2019 prejela prijavo zaradi zahteve neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja v postopku imenovanja direktorja Uradnega lista Republike Slovenije, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo Slovenskega državnega holdinga in družbe Hot Mobil, d. o. o., vpogledala v javno dostopne podatke ter opravila razgovore z obravnavano osebo in pričama. Senat komisije je na seji dne 24. 10. 2019 sprejel osnutek ugotovitev o konkretnem primeru in jih skladno s sedmim odstavkom 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) posredoval v izjasnitev obravnavani osebi, ki pa izjasnitve ni podala.

Komisija je ugotovila, da je ravnanje tedanjega generalnega sekretarja politične stranke LMŠ, ko je na predsednico nadzornega sveta družbe Uradni list RS po telefonu, dne 21. 8. 2019 ob 11:26, vršil pritisk na način, da ji je naročil imenovanje določene osebe za direktorja Uradnega lista RS, želel izvedeti za časovnico kadrovskega postopka in kdaj bo seja nadzornega sveta ter zahteval poročanje o kadrovskem postopku pred komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK. Zaključne ugotovitve so ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, dostopne v spodnjem dokumentu.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

 

Zaključne ugotovitve v primeru kršitev viceguvernerja Banke Slovenije

Ljubljana, 20. 12. 2019 – Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji, dne 21. 11. 2019, sprejel ugotovitve o konkretnem primeru, ki se nanašajo na kršitev integritete funkcionarja, viceguvernerja Banke Slovenije, Marka Bošnjaka. 

Zoper odločitev komisije je bila vložena tožba na Upravno sodišče RS.

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Opomba: Ugotovitve o konkretnem primeru so bile skupaj z izjasnitvijo in sklepom sodišča umaknjene s spletne strani na podlagi sklepa senata Komisije, sprejetega na 1. seji senata dne 7. 1. 2021, in sicer zaradi sprememb novele ZIntPK-C (Uradni list, št. 158/2020), ki drugače ureja pogoje za javne objave dokumentov.

Ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi s postopkom glasovanja za kandidate za člane Evropske komisije

Na podlagi 11. člena, petega in šestega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je senat Komisije za preprečevanje korupcije v sestavi Boris Štefanec (predsednik), mag. Uroš Novak (namestnik predsednika) in Simon Savski (namestnik predsednika) v postopku zaradi kršitve določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov skladno z ZIntPK v zadevi ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov v postopku glasovanja o predlogu oseb za kandidate za člane Evropske komisije, vodenem zoper nekdanjo predsednico Vlade Republike Slovenije, na 43. seji dne 21. 11. 2019 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru, s katerimi je ugotovil kršitev določb ZIntPK s področja nasprotja interesov.

Opomba: Ugotovitve o konkretnem primeru so bile skupaj z izjasnitvijo umaknjene s spletne strani na podlagi sklepa senata Komisije, sprejetega na 1. seji senata dne 7. 1. 2021, in sicer zaradi sprememb novele ZIntPK-C (Uradni list, št. 158/2020), ki drugače ureja pogoje za javne objave dokumentov.