Vsak samostojen subjekt, ki ima svojo davčno številko in ki izpolnjuje pogoje, da je zavezanec, mora imeti svojega zaupnika.
Zavezanci v zasebnem sektorju so na podlagi 9. člena ZZPri:
– subjekti s 50 ali več zaposlenimi,
– subjekti z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki,
– subjekti v zasebnem sektorju z manj kot 50 zaposlenimi, če tako določajo drugi zakoni, s katerimi se prenašajo akti Evropske unije ali neposredno veljavni predpisi Evropske unije iz delov I B. in II Priloge Direktive 2019/1937/EU.
V praksi to pomeni, da mora vsaka hčerinska družba, ki ima več kot 50 zaposlenih, imenovati svojega zaupnika, ne glede na to, da ima svojega že krovna oziroma matična družba (mama).
ZZPri v 9. členu še določa, da morajo zavezanci vzpostaviti notranjo pot za prijavo, pri čemer se lahko za prejem in evidentiranje prijav določi tudi administrativno osebje ali informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav. Zavezanci lahko za prejem prijav določijo tudi zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav. Pri tem pa si lahko zavezanci iz zasebnega sektorja z manj kot 250 zaposlenimi delijo sredstva za prejemanje prijav (infrastruktura) in preiskave prijavljenih kršitev deveti odstavek 9. člena ZZPri.