Do nezakonitih dejavnosti in zlorabe prava lahko pride v kateri koli organizaciji, ne glede na to, ali je zasebna ali javna, velika ali majhna. Te se lahko pojavijo v različnih oblikah, kot so korupcija ali goljufije, strokovne napake ali malomarnost. Če se ne obravnavajo, lahko včasih povzročijo resno škodo za javni interes. Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene s takimi primeri in so zato v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da obvestijo tiste, ki lahko rešijo problem.
Ravno te osebe (prijavitelji), ki (znotraj zadevne organizacije ali zunanjemu organu) prijavijo ali (javnosti) razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, pridobljene v delovnem okolju, prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostale neodkrite.
Bistvo zakonodajalca glede sprejema ZZPri je torej ta, da se kršitve obravnavajo znotraj same organizacije in da se jih odpravi. Gre za podoben princip kot pri institutu skladnosti poslovanja oziroma načrtu integritete, kjer organizacije stremijo k identifikaciji tveganj in njihovem čimprejšnjem odpravljanju.
Zaupnik nato, po prejemu prijave v skladu s 10. členom ZZPri preizkusi in obravnava prijavo kršitve. Zaupnik konča z obravnavo prijave s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Če je prijava utemeljena, v poročilu navede zlasti predlagane in izvedene ukrepe za prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve, svoje ugotovitve o uspešnosti izvedbe predlaganih ukrepov ter morebitne predlagane in izvedene ukrepe za zaščito prijavitelja. Zaupnik ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo zavezanca. Vodstvo pa bi moralo na podlagi poročila ukrepati v dobro organizacije oziromajavnega interesa, pri čemer se mora zavedati, da če težave ne odpravi, le ta ne bo izginila.
Zaupnik mora o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih ter izidu postopka obvestiti tudi prijavitelja, ki pa se lahko, če se z ugotovitvami ne strinja, odloči za zunanjo prijavo oziroma javno razkritje.