Funkcionarji z s. p.-jem pod vprašaj postavljajo integriteto svojega delovanja

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je že z objavo posodobljenega Sistemskega pojasnila o nezdružljivosti funkcij januarja 2023 nedvoumno izpostavila, da je hkratno opravljanje funkcij javnih funkcionarjev in dejavnosti s. p.-ja nezdružljivo. To pojasnilo je uskladilo stališča Komisije s prakso pri razvoju instituta nezdružljivosti funkcij in zakonskimi zahtevami. Takšni ureditvi je s sodbo nedavno pritrdilo tudi Upravno sodišče, zato v nadaljevanju Komisija podaja dodatne smernice vsem funkcionarjem za razmislek o tej temi in tako ponovno poudarja pomen doslednega spoštovanja zakonskih določb o nezdružljivosti funkcij.

Prepovedi pri hkratnem opravljanju več funkcij urejata 26. in 27. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), če to ni drugače urejeno s specialnejšim zakonom. Po 27. členu ZIntPK je članstvo in dejavnost v organih upravljanja ali zastopanja določenih subjektov javnega in tudi zasebnega prava, vključno z s. p.-ji, nezdružljivo z opravljanjem javne funkcije. Funkcionar je namreč ne le ustanovitelj, pač pa tudi zakoniti zastopnik s. p.-ja. Ne glede na to, da določba 26. člena ZIntPK poklicnim funkcionarjem opravljanje določenih pridobitnih dejavnosti izjemoma dovoljuje (pedagoška, znanstvena, raziskovalna, umetniška, kulturna, športna ali publicistična dejavnost), pa teh ne more opravljati kot s. p.

Vpliv na videz neodvisnosti, nepristranskosti in samostojnosti

Komisija je nedavno s sodbo v primeru funkcionarke (županje) in njenega s. p.-ja prejela potrditev, da je njeno tolmačenje nezdružljivosti pravilno. Sodišče je v omenjeni sodbi med drugim jasno zapisalo, da opravljanje pridobitne dejavnosti (torej tudi s. p.-ja) lahko vpliva na videz neodvisnosti, nepristranskosti in samostojnosti opravljanja funkcije, s tem pa se pod vprašaj postavljata vsaj integriteta funkcionarke in ustrezno izvajanje oblasti, ki ji je zaupana. Zaradi tega lahko pride do korupcijskih tveganj in posledično nasprotja interesov, funkcionarji pa so s svojim delom dolžni spoštovati javni interes in se morajo vsem tveganjem izogibati.

Funkcionarji namreč nimajo opredeljenega klasičnega delovnega časa, kar pomeni, da pridobitne dejavnosti ne morejo opravljati v svojem »prostem času« (ker ga po naravi dela nimajo). Zato funkcije funkcionarja ne moremo ločiti od funkcije samostojnega podjetnika, ki v imenu lastne osebe zastopa sebe in izvaja svojo poslovno dejavnost. Prav tako sodišče kot možnost korupcijskega tveganja izpostavlja dejstvo, da lahko tak funkcionar zaradi zasebnega interesa, povezanega z njegovo s. p. dejavnostjo oziroma njegovim prihodkom iz tega naslova, pri izvajanju oblasti ravna pristransko in neobjektivno ali pa zaradi svojega položaja pri državljanih, s katerimi sodeluje, vzbuja vtis nadrejenega.

Zakonito delovanje je ključno za zaščito zaupanja v javni sektor

Sodišče je v sodbi posebej tudi izpostavilo, da je bil ZIntPK sprejet z namenom, da se oblast, ki je zaupana posameznemu funkcionarju, nemoteno in zakonito izvaja, njegov namen pa je krepitev pravne države s preprečevanjem nasprotja interesov in njegovim odpravljanjem, ki pa bi se ob hkratnem delu s pridobitno dejavnostjo lahko pojavilo. Komisija zato vse funkcionarje poziva k doslednemu spoštovanju zakonodaje, zavedanju ter izpolnjevanju svojih obveznosti in odgovornosti. Prav vodenje z zgledom je namreč ključno za zaščito javnega interesa in zaupanja v javne institucije.

Sodba v primeru funkcionarke in njenega s. p.-ja