Na Komisiji ob novem Indeksu zaznave korupcije vztrajamo: potrebujemo sistemske spremembe in prevzemanje odgovornosti

Slabše mesto Slovenije kot lani na Indeksu zaznave korupcije 2023 (CPI 2023), ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) glede na vse okoliščine minulega obdobja ne preseneča. »Padec – sicer za le eno mesto, pa vendar – smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji. Zato potrebujemo sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in spremembo miselnosti. Država je od vseh nas in miselnost, kako dobro je državo prinesti naokoli, je škodljiva,« je ob novem nespodbudnem rezultatu na tej lestvici dejal predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Z zgolj 56 točkami (kar je enako število kot lani) je Slovenija še naprej pod povprečjem Evropske unije (to znaša 65 točk), med vsemi državami sveta pa se je uvrstila na 42. mesto. To je eno mesto nižje kot lani. Podobno kot Slovenija so v Evropski uniji pri svojem rezultatu v primerjavi z lani nazadovale tudi Švedska (s 83 na 82 točk), Nemčija (z 79 na 78) in Francija (z 72 na 71), napredovale pa so med drugim Estonija (s 74 na 76), Češka (s 56 na 57), ki nas je tako prehitela, in Slovaška (s 53 na 54), ki nas dohiteva. Hrvaška (50), Italija (56) in Avstrija (71) so dosegle enako število točk kot lani.

CPI na podlagi 13 virov 12 različnih institucij za posamezno državo oceni, kam se ta uvršča glede na podkupovanje, zlorabe javnih sredstev, zlorabe položaja, nepotizem in zlorabe pravne države. Letošnji CPI se je osredotočil predvsem na to, kako slabitev sodstva prispeva k odsotnosti odgovornosti javnih uslužbencev in s tem omogoča razcvet korupcije. 

Spremembe, posodobitve in krepitev dobrega

Predlogi oziroma opozorila Komisije za spreobrnitev trenda na bolje ostajajo podobni lanskim: potrebujemo družbeno-politični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije (»recept« za takojšnje napredovanje je že v osnutku nove Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki ga ima na mizi vlada in bo osnova za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja v Akcijskem načrtu), medsebojno sodelovanje vseh družbenih skupin, dosledno izpolnjevanje dolžnosti vseh pristojnih institucij, posodobitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

»Vloga Komisije je preprečevanje korupcije s krepitvijo integritete, odgovornosti in transparentnosti ter drugih standardov, določenih z ZIntPK. Zato se bomo še naprej osredotočali na krepitev teh standardov, ki predstavljajo “imunski sistem” pri preprečevanju korupcije. Hkrati stavimo na konkretna dejanja, kot je izvajanje projekta Integriteta: skupni cilj generacij skupaj z Zavodom RS za šolstvo, katerega cilj je postopoma vzgojiti državljane, ki se bodo oddaljili od prej omenjene škodljive miselnosti,« je ob objavi rezultatov izpostavil dr. Robert Šumi.

Politični izzivi in izzivanje

Učinkovitost in smiselnost obstoja Komisije so sicer za določen del javnosti prikladen kamen spotike ob vsakokratni objavi CPI. Komisija pozdravlja konstruktivno kritiko, a žal pogosto prevladuje kriticizem. CPI meri percepcijo koruptivnosti javnega sektorja in ne dela Komisije, izpostavlja dr. Robert Šumi in dodaja: »Mnenja obravnavanih oseb iz vrst slovenske politike o tem, ali naša družba Komisijo potrebuje ali ne, niso relevantna. Ljudje, katerih ravnanja na javnih funkcijah so del težave, najpogosteje nimajo ustreznih rešitev na področju preprečevanja korupcije.« Glede očitkov, da je Komisija politično zlorabljena, pa: »Ni pomembno, kdo nam pošilja prijave, pomembno je, da vse obravnavamo profesionalno in z istimi standardi.«

In četudi nekoč Komisije ne bi bilo več, bi ostali zakonski standardi, ki jim bo družba morala slediti. »Ko bo Slovenija v CPI na ravni Estonije, še bolje pa Finske, lahko razmislimo, ali še vedno potrebujemo Komisijo v takšni obliki, kot je danes. Vse do takrat pa je naša vloga utemeljena, saj smo neodvisni in samostojni z razlogom, ki ga podpira tudi osnutek nove direktive Evropske komisije za boj proti korupciji. Ta med drugim posebno mesto namenja okrepitvi preprečevanja korupcije in gradnji kulture integritete – pri čemer imamo v Sloveniji še veliko prostora za napredek,« je prepričan dr. Robert Šumi.