Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Ta teden dve spletni usposabljanji za javne uslužbence o orodjih za obvladovaje korupcijskih in drugih tveganj
Predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) sta v tem tednu dvakrat usposabljala javne uslužbence o orodjih za obvladovaje korupcijskih in drugih sorodnih tveganj. Vodja Službe za preventivo mag. Vita Habjan Barborič je o integriteti, etiki in preprečevanju korupcije v okviru Upravne akademije usposabljal vodje vseh ravni v javni upravi, nadzornik višji svetovalec Žarko Lipovec pa je o tveganjih pri javnih naročilih predaval zaposlenim Statističnega urada RS (SURS).
Mag. Vita Habjan Barborič je v torek slušatelje seznanila s pojmom integritete in njeno prepletenostjo z dobrim upravljanjem. Opozorila je na trend upadanja zaupanja v javne institucije in rasti pričakovanj visoke ravni integritete javnih uslužbencev. Predstavila je orodja za krepitev integritete, za katera je po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) pristojna Komisija, pri čemer je opisala pomen načrta integritete kot učinkovitega orodja za obvladovanje korupcijskih tveganj ter drugih protipravnih in neetičnih ravnanj in institut dolžnega izogibanja nasprotju interesov, katerega temeljna načela so javni interes, izgrajevanje organizacijske kulture, transparentnost, nadzor, spodbujanje posameznikove odgovornosti in osebnega zgleda. V nadaljevanju je predstavila še obveznosti, povezane z nekaterimi drugimi instituti, ki jih morajo pri svojem delu izpolnjevati javni uslužbenci – nezdružljivost funkcij, omejitve poslovanja, izjava o lastniški strukturi, protikorupcijska klavzula, omejitve pri sprejemanju daril in lobiranje.
Slušateljem Upravne akademije je Žarko Lipovec danes podrobno predstavil tveganja na področjih javnih naročil, ki se nanašajo neposredno na institute ZIntPK. Med le-te spadajo nevključitev protikorupcijske klavzule v posle, nepridobivanje izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, nezaznavanje daril, neporočanje in pomanjkljivo poročanje zavezancev o premoženjskem stanju, tveganje lobiranja, nezakonitega in neetičnega vplivanja, nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb ter tveganja za nastanek korupcije in kršitve integritete. V nadaljevanju je opisal priporočila za upravljanje s korupcijskimi tveganji, med drugim dosledno dokumentiranje aktivnosti v vseh predfazah javnega naročanja, priprava razpisne dokumentacije, ki odraža dejanske potrebe oziroma temelji na dejanskem stanju, skrb za proaktivno transparentnost, preverjanje resničnosti izjav ponudnikov, neprilagajanje internih pravil javnega naročanja konkretnemu postopku, jasna določitev vsebine razpisne dokumentacije, upoštevanje vzpostavljenih standardov in strokovnih meril pri označevanju morebitne poslovne skrivnosti dokumentacije ter dokumentiranje in evidentiranje opravljenega dela v evidenci dokumentarnega gradiva v vseh fazah vodenja postopka javnih naročil. V nadaljevanju je razložil še dolžnosti zavezancev po ZIntPK na področju premoženjskega stanja in na koncu osvetlil institut integritete ter njeno vlogo pri preprečevanju korupcije in obvladovanju tveganj, povezanih z njo.
