Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila postopke, povezane s kadrovanjem v SID – Slovenski izvozni in razvojni banki, d. d. (SID banka). Komisija je v primeru SID banke vodila tri ločene zadeve, in sicer dva postopka preiskave zoper dve osebi zaradi suma kršitve integritete uradne osebe in postopek pregleda celotnega postopka imenovanja članov uprave SID banke v letu 2021. V slednjem je na Banko Slovenije naslovila pobudo o izvedbi ponovne ocene primernosti člana nadzornega sveta SID Banke. Postopka preiskav je zaključila z izdajo ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer je v prvem postopku ugotovila kršitve integritete uradne osebe, v drugem pa kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ni zaznala, zato je postopek ustavila. Ker pa je v zadnjem postopku zaznala tveganja za nastanek kršitev iz svojih pristojnosti, je nadzornemu svetu SID banke izdala priporočila.
Komisija je postopke uvedla na podlagi prijave februarja 2022. Iz nje so izhajali očitki o sumu nepravilnosti v postopku izbire članov uprave SID banke. V okviru postopka, v katerem je pregledovala celoten postopek imenovanja članov uprave SID banke v letu 2021, je Komisija na Banko Slovenije naslovila pobudo, da se v skladu s 64. členom Zakona o bančništvu in v povezavi s 6. alinejo prvega odstavka 13.a člena ZIntPK izvede ponovno oceno primernosti člana nadzornega sveta SID Banke. Pobuda Komisije sledi pričakovanjem Banke Slovenije, da člani nadzornih svetov bank delujejo v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi, kar pomeni tudi, da sledijo najvišjim standardom sporazumevanja in notranje kulture delovanja organov nadzora.
V prvem postopku preiskave zoper nekdanjega predsednika Komisije za imenovanja in prejemke ter člana nadzornega sveta SID banke Saša Polanca je ugotovila kršitev integritete, ki jo je potrdilo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije.
V drugem postopku preiskave, ki je bil uveden zoper uradno osebo Janeza Tomšiča, namestnika predsednika nadzornega sveta SID banke, pa je Komisija na podlagi pridobljene in preučene dokumentacije ter opravljenih razgovorov z obravnavano osebo in pričami ugotovila, da ravnanje v nasprotju s pričakovano integriteto ni bilo potrjeno, zato je postopek ustavila. Zaključila je, da je Janez Tomšič v časovni stiski kot predsednik Komisije za ocenjevanje primernosti (KOP) opravil vse aktivnosti preprečitve finančnih posledic in saniranja nastale situacije, tj. razkritja strategije banke. Komisija njegova ravnanja ocenjuje kot popravljalne ukrepe zaradi nastale situacije. Glede pritiskov, ki naj bi jih izvajal na članico KOP, Komisija ugotavlja, da do njih ni prišlo, saj ni šlo za izražanje pričakovanja, ampak zgolj izražanje lastnega mnenja glede kolektivne ocene KOP v postopku izbire članov uprave SID banke. Pri tem so bile individualne ocene kandidatov že izdelane, kandidati pa že uvrščeni v kolektivno oceno.
Postopanje v postopkih izborov in imenovanj mora biti profesionalno in transparentno
Komisija je preventivni organ s področja preprečevanja korupcije, zato je v primeru zaznave tveganj za nastanek korupcije ali kršitve integritete dolžna sprejeti ustrezna priporočila in predlagati ukrepe za njihovo ustrezno upravljanje. Tveganja za nastanek korupcije ali kršitve integritete so lahko prisotna tako na normativni ravni (nedorečeni zakoni, podzakonski akti in občinski predpisi), kot tudi izvedbeni fazi, ko npr. posamezni organi izvajajo svoje zakonske pristojnosti. Na tveganja, ki izhajajo iz vplivanj v postopkih izborov in imenovanj članov nadzornih svetov in uprav družb, kjer ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv, Komisija opozarja že vrsto let. Tudi v okviru obravnave primera SID banke je zaznala tveganja za nastanek kršitev iz svojih pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje pristojnosti in nalog Komisije za imenovanja in prejemke, zato je nadzornemu svetu SID banke priporočila, da:
Zagotavljanje najvišjih standardov transparentnosti in sledljivosti ter uveljavljanje odgovornosti je tisto, ki v osnovi pripomore h krepitvi integritete posameznikov in organizacij v postopkih kadrovanj ter omogoča ustrezno upravljanje s tveganji za nastanek kršitev integritete, ki se v teh postopkih pojavljajo.