Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Analiza v zdravstvu izpostavila številna tveganja tako za korupcijo kot za nastanek kršitve integritete
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) smo zaključili z Analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva (Analiza). Zaznali smo številna tveganja tako za korupcijo kot za nastanek kršitve integritete posameznikov, na podlagi česar smo Ministrstvu za zdravje (MZ), Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ), izbranim javnim zdravstvenim zavodom (JZZ) ter drugim pristojnim organom podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje. Od MZ pričakujemo ustrezno naslovitev zaznanih tveganj in njihovo upravljanje v praksi ter morebitno nadaljnje sistemsko analiziranje pridobljenih podatkov. Analiza predstavlja osnovo za nadaljnje delo organov, pristojnih za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega javnega zdravstvenega sistema za vse, ki so plačniki prispevkov in davkov ter njegovi osnovni uporabniki.
V februarja 2023 začeti Analizi smo pregledali evidenčna in javna naročila 26 JZZ na sekundarni ravni 10 največjim dobaviteljem na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2022 s poudarkom na identifikaciji korupcijskih tveganj in podaji ustreznih priporočil, s tem pa na preprečevanju korupcije ter krepitvi integritete, transparentnosti in odgovornosti. Obdelali smo več kot 330.000 vrstic posredovanih podatkov o evidenčnih naročilih, pregledali več kot 600 strani pravilnikov ter odgovorov na vprašanja o pravilnikih in upravljanju tveganj ter spletne strani vseh 26 izbranih JZZ. Znesek izvedenih javnih naročil pri vseh JZZ v obravnavanem obdobju je bil skupno skoraj milijarda evrov. Konkretnih poslov znotraj vsakega naročila nismo preučevali, saj za njihovo presojo nismo primarno pristojni.
Zaznali smo tveganja, ki se nanašajo neposredno na institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). To so tveganja glede npr. neporočanja in pomanjkljivega poročanja zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, nevključevanja protikorupcijske klavzule v posle za evidenčna naročila, nezaznavanja nastanka lobiranja ter nezakonitega in neetičnega vplivanja v postopkih javnih naročil, nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb ipd.
Zaznali smo tveganja tako za korupcijo kot tudi za nastanek kršitev integritete posameznikov. To so tveganja glede npr. zagotavljanja transparentnosti, sledljivosti, enakopravne obravnave, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti; slabe podpore v informacijskih tehnologijah; drobljenja javnih naročil; nezadostnega znanja zaposlenih in kadrovske podhranjenosti; uporabe zunanjega svetovanja ipd. Za njihovo upravljanje pa morajo izvajanje ukrepov na splošnem nivoju zagotoviti področno pristojna ministrstva, neodvisni državni organi ali s sodelovanjem več deležnikov.
Poleg preteklih priporočil na področju zdravstva (od leta 2004 več kot 40, od teh štiri samo za področje javnega naročanja) smo z Analizo podali številna nova. Pri teh izpostavljamo vzpostavitev skupnega sistema nabave, konkretne ukrepe za centralizirano vodenje javnih naročil, uvedbo nacionalne revizijske službe, usposabljanje zaposlenih ipd.
Analiza kot podlaga za nadaljnje sistemske izboljšave
Zavedamo se, da Analiza predstavlja zgolj omejen vpogled v del problematike izvajanja javnih naročil v slovenskem zdravstvenem sistemu, saj gre za izjemno obsežno področje, ki ga zgolj z analizo enega nadzornega organa ni mogoče v celoti analizirati, pojasniti, razumeti ter pripraviti ustreznih in konkretnih rešitev. Kljub temu pa kaže na pomembna tveganja za korupcijo in kršitve integritete ter predstavlja priložnost za sprejem ukrepov za izboljšanje ravnanj v prihodnje. Tako lahko drugi pristojni organi nadaljujejo oziroma nadgradijo naše delo (na primer izvedba revizij poslovanja JZZ), s čimer bi lahko (s podrobnejšim vpogledom v sisteme identificiranja potreb po nabavi, cene nabavljenega blaga, ustreznost opredeljenih in dejanskih zalog blaga ter ustreznost izvedenih postopkov javnega naročanja) ustrezneje planirali in izvedli sistemske spremembe na področju javnega naročanja v zdravstvu.
Povezava do dokumentov: