Komisija v Letnem poročilu in Oceni stanja izpostavlja že znane slabe prakse

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v Letnem poročilu in Oceni stanja za leto 2022 kot najbolj problematična področja, za katera je pristojna v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), znova izpostavlja integriteto, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij in omejitve poslovanja, še vedno pa izstopa tudi nespoštovanje odločitev Komisije in priporočil. Poudarja tudi pomen utrjevanja vloge Komisije kot preventivnega organa za krepitev integritete v družbi in njenih prizadevanj po medsebojnem sodelovanju, da bo pri svojem delu ne le uspešna, pač pa tudi bolj učinkovita.

Oba dokumenta (Letno poročilo in Oceno stanja), ki sta namenjena pregledu dela Komisije in oceni stanja na področju preprečevanja korupcije, je Komisija poslala tudi v Državni zbor RS in predsednici Republike Slovenije.

Integriteta kot kažipot družbenih vrednot

Skladno z vizijo iz leta 2020 Komisija več pozornosti namenja kakovosti vsebine posameznih prijav kot pa njihovemu številu. Vseeno je v letu 2022 zabeležila več prejetih in rešenih prijav kot leto poprej, izstopa tudi veliko večje število uvedenih prekrškov, glede na prejšnje leto je bilo več tudi odstopov drugim organom. V okviru projekta Integriteta: skupni cilj generacij sodeluje že 17 osnovnih šol in en vrtec. »Izpostavljamo tudi šest lani ugotovljenih pravnomočnih kršitev integritete, ki predstavljajo zelo pomembno usmeritev slovenske družbe na področju vrednot,« je ob tem povedal predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Poleg tega Komisija v obeh dokumentih še posebej poudarja, da:

• je dokazano nasprotje interesov največkrat le še korak do korupcije,
• kopičenje funkcij praviloma ni v javnem interesu,
• moramo biti pri omejitvah poslovanja še posebej pozorni na vsakršne obvode veljavne zakonodaje, saj se na ta način krepita klientelizem in nepotizem ter krni zaupanje v opravljanje nalog v izključno javnem interesu, ter
• naj se v postopkih izbora in imenovanj vodilnih in vodstvenih oseb v vseh subjektih javnega sektorja poleg kompetenc uveljavijo standardi integritete, odgovornosti in transparentnosti.

Dodatno Komisija v Oceni stanja izpostavlja še Analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva in nove pristojnosti po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, ki pa sta del njenih aktivnosti v letošnjem letu.

Ključ do uspeha je medsebojno sodelovanje

Komisija deluje uspešno, postati pa mora tudi bolj učinkovita. Določen, a pomemben del prispevka k temu cilju lahko predstavlja novelacija ZIntPK; politika se namreč še vedno ne odziva na pobude Komisije po enotni ureditvi instituta nezdružljivosti funkcij, nedorečen ostaja način prikaza sprememb premoženjskega stanja, popravke potrebuje institut lobiranja, treba je določiti sankcije za kršitve integritete in sankcije za neupoštevanje priporočil Komisije. Tovrstne spremembe naslavlja tudi lani začeta zasnova prenove Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki jo vodi Komisija.

Za doseganje vsega tega pa potrebujemo predvsem medsebojno sodelovanje vseh: politike, javnega sektorja, vključno z drugimi (neodvisnimi) državnimi organi, gospodarstva, nevladnih organizacij, civilne družbe in medijev. »Če se vsi pristojni že danes zavežemo, da bomo svoje naloge vestno izvrševali, lahko vzpostavitev integritete kot standarda v praksi dosežemo precej hitreje kot sicer,« dodaja dr. Šumi.

Letno poročilo in Ocena stanja za leto 2022 sta dostopna na spletnih straneh Komisije.