Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Zmoremo in zaslužimo si biti v družbi najboljših
Po skoraj 20 letih obstoja Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) ima njen sedanji predsednik dr. Robert Šumi ambiciozne načrte za spreobrnitev trenda Indeksa zaznave korupcije, v katerem je Slovenija nazadnje dosegla zgodovinsko dno. V 15 letih lahko Slovenija s sedanjih 56 točk dohiti denimo Estonijo in se uvrsti v kategorijo zglednih držav z več kot 70 točkami. Tja je že danes uvrščena Estonija (74 točk), s katero smo leta 2003 veljali (po izsledkih Indeksa zaznave korupcije Transparency International), da smo med korupcijsko najmanj obremenjenimi državami centralne in srednje Evrope – le da je Estonija napredovala, mi pa žal ne, ugotavlja dr. Šumi:
»Pojdimo v družbo najboljših, to si zaslužimo in to zmoremo. Sprejeti moramo prenovljeno Resolucijo o preprečevanju korupcije (Resolucija), prenoviti Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), gospodarstvo (ne zgolj javna uprava) mora začeti aktivno sodelovati, politika mora razumeti, prevzeti odgovornost in ukrepati. Poleg Komisije, kjer svojo delo opravljamo dobro, pa morajo svoje opraviti tudi vsi drugi pristojni organi, institucije, mediji in družba nasploh. Zgolj s takim družbeno-političnim konsenzom in medsebojnim sodelovanjem bomo lahko dosegli napredek, sicer bomo ne le stagnirali, temveč se nam lahko zgodi, da bomo padli še globje.«
Komisija je leta 2004 nasledila leta 2001 ustanovljen Urad Vlade RS za preprečevanje korupcije, leta 2004 je začela veljati tudi Resolucija. V vsem tem času si je Komisija svoje mesto v družbi utrdila kot preventiven in ne nadzorni organ, ki razvija standarde in strategije ter povezuje, kljub morda nekaterim preteklim praksam, ki so v javnosti zbudila drugačna pričakovanja. A le v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in institucijami, ki morajo ravno tako prispevati svoj del, je Komisija lahko učinkovita.
Tako so sklenili na današnjem posvetu Resolucija in Komisija – danes in jutri, ki ga je Komisija organizirala v uHotelu v Ljubljani točno pol leta po posvetu Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti 30. 9. 2022. Poleg dr. Šumija sta svoje poglede na pomen prenove Resolucije predstavili še ministrica za pravosodje dr. Domnika Švarc Pipan in pomočnica vodje Službe za preventivo na Komisiji Barbara Fürst, o prenovi Resolucije in nadaljnjem razvoju Komisije pa so v razpravi poleg dr. Šumija razglabljali še odvetnik in nekdanji direktor Urada Vlade RS za preprečevanje korupcije Boštjan Penko ter nekdanja predsednika Komisije Drago Kos in Boris Štefanec.
Svoja mnenja o delovanju Komisije v prihodnje so v videonagovorih podali profesor Fakultete za upravo dr. Janez Stare, župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin, zgodovinar in kolumnist Luka Lisjak Gabrijelčič, nekdanja ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič, dekan Pravne fakultete dr. Saša Zagorc, novinar Mladine Borut Mekina in dekan Fakultete za varnostne vede dr. Andrej Sotlar.
Kar se tiče Komisije v prihodnje, so se vsi govorci na razpravi strinjali, da ta naj ne bo represiven organ, a njene ugotovitve morajo imeti posledice – ki pa jih danes večinoma nimajo. Imamo tudi zakonodajo in druge akte, ki pa jih ne izvršujemo. Učinkoviti bomo torej, ko bosta teorija in praksa skladni – ko bomo vsi skupaj izvajali to, k čemur se zavezujemo z besedami. Tudi Švarc Pipan vlogo in položaj Komisije vidi v ozaveščanju, sprejemanju standardov, priporočil in drugih mehkih ukrepov, v spremljanju stanja in napredka na področju preprečevanja korupcije. Ob tem pa dr. Šumi zaključi z vprašanjem, ali si takega napredka sploh želimo: »Zaslužimo si ga zagotovo. Nič zato, če nam v zadnjih 20 letih to še ni uspelo, saj nam lahko zdaj. A le, če se za to, kot rečeno, odločimo vsi skupaj. In ko bomo dosegli omenjenih 75 točk, bomo zreli za razmislek, ali v taki družbi Komisijo sploh še potrebujemo.«