Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Komisija je ženskega spola
Na današnji dan, 8. marca – mednarodni praznik žensk, ko večina sveta poudarja žensko energijo, smo se odločili, da ji posvetimo tudi osrednji prostor našega e-novičnika. Že sama beseda komisija je ženskega spola, absolutno večino trenutno zaposlenih na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) predstavljajo ženske, štirikrat smo v svojih vrstah imeli funkcionarko, danes pa ženske zasedajo vse vodstvene položaje naših notranjih organizacijskih enot. Službo za nadzor krmili Katja Mihelič Sušnik, vodenje Službe za preventivo je v rokah mag. Vite Habjan Barborič, mag. Sonja Jelen pa bdi nad delom Urada. Ženske energije tako v naših prostorih prav zares ne manjka. Zato na dan, kot je današnji, mimo nje enostavno ne moremo in niti ne želimo. Z našimi tremi odličnicami smo ob t. i. dnevu žena spregovorili o karieri in položaju žensk na Komisiji in širše.
Zakaj in kako ste začele delati pri Komisiji?
Sonja: V letu 2016 sem se odločila za menjavo službe, želela sem si širiti obzorja in novih pravnih izzivov. Zato sem spremljala javne objave organov in organizacij, ki so me pritegnile glede na poslanstvo, ki ga zasledujejo pri svojem delu. Takrat sem opazila objavo javnega natečaja na Komisiji, na katerega sem se prijavila, uspešno opravila pisni in ustni preizkus in se avgusta 2016 zaposlila na delovnem mestu Višja svetovalka za integriteto in preventivo – takrat še v Centru za integriteto in preventivo (interno smo ga imenovali CIP), ki se je leta 2021 s spremembo sistemizacije preimenoval v Svetnico za preventivo, CIP pa se je preimenoval v Službo za preventivo.
Katja: Komisija je »davnega« leta 2011 iskala kader z izkušnjami iz gospodarstva in bančništva, ker se je tedaj ukvarjala z nepravilnostmi pri bančnem poslovanju, jaz pa sem te izkušnje kot ekonomistka imela in smo se našli. Kot oseba sem izredno občutljiva na zaznavo nepravilnosti ter neenake in neenakopravne obravnave, zato sem v delu na Komisiji videla svoj prispevek k izboljšanju stanja v našem družbenem okolju in z veseljem sprejela izziv te službe.
Vita: V meni je bilo vedno nekaj borbenega in uporniškega. Boriti se z nečim, kar lahko deluje rušilno, uničujoče, ti pa se temu skušaš zoperstaviti in narediti prav, to me je vedno pritegnilo. Najsi gre za boj proti državnemu aparatu, ki tepta človekove pravice in svoboščine, ali pa s korupcijo, ki tepta temelje pravne države. In ko sem se leta 2009 odločila, da bi rada pogledala še drugačen svet, drugačen od tistega, kjer so skupine marginalizirane in potisnjene ob rob družbe zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin, sem zagledala objavo javnega razpisa Komisije. Takrat je bil predsednik še Drago Kos in zdelo se mi je, da je tudi on takšen, borben in uporniški. Pa sem se prijavila in uspela.
mag. Sonja Jelen, vodja Urada
Menim, da se v naših stilih ali principih vodenja odražajo predvsem naše osebnostne (karakterne) značilnosti in s tem povezane razlike, ob tem se seveda izražajo tudi nianse, ki so bolj značilne za ženske oziroma moške, ne bi pa rekla, da je vodenje senata podvrženo zgolj moškim principom, vodenje NOE pa zgolj ženskim principom.
Kako je potem potekala vaša karierna pot znotraj Komisije?
Sonja: V Službi za preventivo sem opravljala predvsem preventivne naloge na področju načrtov integritete zavezancev, izvajala usposabljanja, analizirala in pripravljala mnenja Komisije k predlogom predpisov ter bila vključena v mednarodne aktivnosti Komisije v okviru organizacije EPAC/EACN. Vodila sem tudi upravne, prekrškovne postopke in postopke po ZDIJZ ter obsežen nadzor nad razdeljevanjem sredstev FIHO. Junija 2020 sem, zaradi daljše odsotnosti vodje Službe za preventivo, nastopila delo pomočnice vodje Službe za preventivo. V oktobru pa 2021 sem na prošnjo predsednika Komisije prevzela vodenja Urada Komisije.
Katja: Teče že 12. leto mojega dela na Komisiji, in česa nisem delala, je boljše vprašanje (smeh). Ves čas sem pravzaprav vpeta v vse delovne procese na Komisiji, obravnavala sem zadeve z različnih področij, delala ne le na področju izvajanja nadzora, ampak tudi preventive, mojo »specialiteto« pa predstavlja področje delovanja družb v lasti naše države. Začela sem kot nadzornica na področju preiskav in nadzora, eno leto delala v organizacijski enoti preventive, se nato vrnila v nadzor, maja letošnjega leta pa bo minilo šesto leto, odkar vodim Službo za nadzor na Komisiji. Tu sem še bolj kot prej vpeta v vse delovne procese, dodatno pa sem občasna moderatorka dogodkov Komisije, obraz pojasnjevanj strokovnih zadev v javnosti, ambasadorka vsebin naše zakonodaje v vlogi predavateljice, pa še kaj bi se našlo.
Vita: Najprej sem se zaposlila kot pomočnica vodje sektorja. Takrat je bila notranjeorganizacijska struktura še drugačna od sedanje, kot je omenila že Sonja. Tudi moje delo je bilo drugačno. Takrat smo vsi delali preiskave. Za preventivo ni bilo časa, nismo imeli dovolj zaposlenih, da bi vlagali energijo tudi v to. Pa vendar sem bila pomočnica vodje preventive. Počasi sem začela drezati takratnega predsednika Draga Kosa, da mi dovoli več časa nameniti preventivi. In mi je. Ko je postal predsednik Goran Klemenčič, pa je njegova vizija delovanja Komisije že sama vključevala večji poudarek na preventivi. Zato je tudi takrat ustroj Komisije prilagodil temu in nas razdelil na dva dela: na “preventivce” in “nadzorstvenike”. In sem pristala med prvimi, z najdaljšim stažem. Takrat sva nato s sodelavko, ki trenutno službuje na Ministrstvu za javno upravo, enakovredno vodili preventivno področje. Ko je odšla, sem prevzela še njen del.
mag. Vita Habjan Barborič, vodja službe za preventivo
Raziskave kažejo, da z večjo reprezentativnostjo žensk na vodilnih delovnih mestih zagotovimo raznovrstnejše pristope pri reševanju problemov na delovnem mestu, saj v procese reševanja konfliktov vnesemo tudi “ženske” vrednote in vedenjske vzorce glede konfliktov. Ženske naj bi tudi krepile notranjeorganizacijsko sodelovanje – pogosteje ponudimo pomoč oziroma smo pripravljene sodelovati kot moški. Boljše naj bi bile tudi pri komunikaciji znotraj organizacije. Raziskovalci pa so tudi ugotovili povezavo med finančno uspešnostjo podjetij in dejstvom, da so imela na vodstvenih položajih ženske.
Na vseh vodilnih mestih notranjih organizacijskih enot (NOE) Komisije ste zdaj ženske. Kako to komentirate?
Sonja: Mislim, da je to le posledica konglomerata okoliščin na Komisiji – tako je naneslo. Vsaka ima svojo zgodbo, kako in zakaj je prevzela vodenje NOE na Komisiji, vsekakor pa verjamem, da je bilo odločujoče, da smo vse tri s predhodnim strokovnim delom na Komisiji izkazale, da imamo znanje in veščine za opravljanje dela vodje NOE.
Katja: Razlog za to vidim v naših sposobnostih in multidisciplinarnosti, lastnostih, operativnosti, tega ne povezujem s spolom. Je že tako naneslo, da ravno ženske predstavnice na Komisiji posedujemo vse našteto in posledično zasedamo takšna mesta.
Vita: Pameten šef (smeh). Pač, v nas je prepoznal oziroma so prepoznali nadrejeni že v preteklosti, da smo iz pravega testa. Sicer smo različne, vsaka drugače deluje, ampak srčne, delo nas veseli, nimamo težav vložiti dodatnih ur, neplačanih, seveda (smeh). Mislim pa, da nam je skupno to, da verjamemo v Komisijo in sodelavce. To je bistveno! To, da smo ženske, je samo dodaten plus, saj s tem prispevamo tudi k večjim ekonomskim ugodnostim, produktivnosti in boljšim rezultatom. Raziskave kažejo, da z večjo reprezentativnostjo žensk na vodilnih delovnih mestih zagotovimo raznovrstnejše pristope pri reševanju problemov na delovnem mestu, saj v procese reševanja konfliktov vnesemo tudi “ženske” vrednote in vedenjske vzorce glede konfliktov. Ženske naj bi tudi krepile notranjeorganizacijsko sodelovanje – pogosteje ponudimo pomoč oziroma smo pripravljene sodelovati kot moški. Boljše naj bi bile tudi pri komunikaciji znotraj organizacije. Raziskovalci pa so tudi ugotovili povezavo med finančno uspešnostjo podjetij in dejstvom, da so imela na vodstvenih položajih ženske.
Pozicije funkcionarjev na Komisiji trenutno zasedajo sami moški. Se v procesih dela, v interakciji, načinih naslavljanja določenih problematik med vami občuti razlika med moškim in ženskim principom vodenja?
Sonja: Menim, da se v naših stilih ali principih vodenja odražajo predvsem naše osebnostne (karakterne) značilnosti in s tem povezane razlike, ob tem se seveda izražajo tudi nianse, ki so bolj značilne za ženske oziroma moške, ne bi pa rekla, da je vodenje senata podvrženo zgolj moškim principom, vodenje NOE pa zgolj ženskim principom.
Katja: Mislim, da se to kaže predvsem pri argumentaciji in načinu podajanja teh argumentov, uporabi izkušenj in včasih tudi preizkušanju meja možnih rešitev v konkretnih zadevah.
Vita: Ja, bi rekla, da se. V določenih segmentih opažam več moške neobčutljivosti. Ampak se mi zdi, da se vse to lepo uravnoteži v odnosih med njimi in nami.
Kaj so glavni izzivi, s katerimi se sreča ženska na vodilnem položaju? Ali morda že na poti proti položaju?
Sonja: Vsekakor usklajevanje osebnega in družinskega življenja. O izzivih na poti proti položaju ne morem govoriti, ker nisem bila usmerjena v to, da bi postala vodja na Komisiji, predsednikova ponudba v letu 2021 je prišla praktično čez noč. To ni bila moja karierna usmeritev, dejansko sem v tistem času bolj razmišljala in iskala možnosti za menjavo službe.
Katja: Glavni izziv vidim v usklajevanju želja in zahtev med podrejenimi in narejenimi – me smo vmesni nivo in posledično na nas pade usklajevanje navedenega tako procesno kot vsebinsko, to vzame precej energije. Pričakuje se, da razumemo vse in vsakega, od nas pa se pričakuje vedno pravilno ravnanje, ki bo kar najbolj sprejemljivo za vse. Izziv predstavlja tudi usklajevanje družinskega in službenega časa in življenja. Tista energija, ki jo pustiš v službi, ti doma umanjka, moraš imeti podporo partnerja, družine, razumevanje prijateljev, tudi z vidika vprašanj v povezavi s službo. Ne glede na to, da smo ženske načeloma nekoliko bolj čustvene, se mi zdi, da tega v službi ne moremo pokazati, ker je to dojeto kot slaba lastnost in zato pri vodenju večkrat pride na površje “moška” energija ženske, pokazati se moramo kot zahtevne, neomajne, prepričljive, perfektne v vseh pogledih. Določenih naših ravnanj okolica ne sprejema enako kot enaka ravnanja moških in je do žensk po mojem mnenju tudi bolj kritična. Žalostno pa je, da smo največji kritik žensk – ženske.
Vita: Bi rekla, da se še vedno pojavljajo, prepogosto, stereotipni pomisleki v smislu »a zdaj bo pa ženska vodila«, »ali bo kot ženska zmogla«, »kako bo usklajevala zasebno in poklicno življenje, saj ima majhne otroke«. Vsi ti pomisleki so stvar vzorcev, ki smo jih bili deležni že znotraj naših družin. Mene niso nikoli učili, da bi imela pomisleke glede moških in njihove sposobnosti voditi. Pa smo že videli veliko nesposobnih moških na vodilnih mestih! In da se otroke kar nekako »prilepi« nam, ženskam, kot da otroci nimajo očetov. Tukaj bi se moral vsak moški, ki kaj takšnega izreče, vprašati, kaj to pove o njem in o tem, kdo nosi večje breme starševstva v njegovi družini. Ali on potemtakem razvrednoti svojo partnerko, mater svojih otrok zgolj na to, da je mater? Upam, da ne. K sreči se s takšnimi izzivi nisem spoprijemala, do mene so bili nadrejeni praviloma korektni. Sem se pa znašla že v težavah z nadrejeno ženskega spola … Opažam, da so včasih večje sovražnice ženske druga drugi. Mogoče se ne zavedamo, da s tem žagamo lastno vejo, na kateri sedimo.
Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za nadzor
Menim, da pri vodjih spol sploh ne bi smel biti vprašanje, ampak bolj sposobnosti posameznika, ki doprinese k ciljem organizacije, sposobnosti, ki se dopolnjujejo s sposobnostmi drugih sodelavcev in jih nadgrajujejo, povezujejo v neko celoto. Vodja brez dobre ekipe po mojem mnenju ne obstaja, zato so sposobnosti in ne spol tiste, ki ga odlikujejo. So pa gotovo neke lastnosti, vrednote, načini vodenja bližje ženskam, druge pa moškim. Vseeno smo ženske z Venere, moški pa z Marsa.
Naj zaključimo z nalašč malce provokativnim vprašanjem. Ste ženske boljše vodje od moških?
Vita: Seveda. Upam, da bosta tudi kolegici enako odgovorili (smeh).
Sonja: Iskanje ravnotežja se mi zdi dobra orientacija v življenju, prav tako veliko dobre volje, dobronamernosti, odločnosti in usmerjenosti v osebni ter strokovni razvoj. Tekmujem pa le sama s sabo.
Katja: Tukaj bom pa čisto realno rekla, da odvisno, kje in na katerih področjih. Ne glede na enakopravnost spolov in na to, da dejansko vsi lahko opravljamo vsako delo, pa vseeno obstajajo področja, na katerih so boljši moški vodje, in področja, na katerih smo boljše ženske, znotraj teh pa obstajajo tudi izjeme. Menim, da pri vodjih spol sploh ne bi smel biti vprašanje, ampak bolj sposobnosti posameznika, ki doprinese k ciljem organizacije, sposobnosti, ki se dopolnjujejo s sposobnostmi drugih sodelavcev in jih nadgrajujejo, povezujejo v neko celoto. Vodja brez dobre ekipe po mojem mnenju ne obstaja, zato so sposobnosti in ne spol tiste, ki ga odlikujejo. So pa gotovo neke lastnosti, vrednote, načini vodenja bližje ženskam, druge pa moškim. Vseeno smo ženske z Venere, moški pa z Marsa (smeh).