Komisija zaključila postopek obravnave sumov kršitev integritete uradnih oseb v zvezi z odpoklicem Andreja Ribiča

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila obravnavo suma kršitev integritete uradnih oseb v zadevi odpoklica predsednika uprave družbe Elektro Ljubljana, d. d., Andreja Ribiča. Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) in Vladi RS izdala priporočila. Kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ni zaznala, zato je postopek v zadevi ustavila.

Komisija je predhodni preizkus uvedla novembra 2022 na lastno pobudo na podlagi objav v več medijih. V okviru svojih pristojnosti je v postopku obravnavala očitke o nedovoljenih pritiskih ali vplivih uradnih oseb na člane nadzornega sveta družbe Elektro Ljubljana, d. d. Iz očitkov je izhajalo, da naj bi Andreju Ribiču sekretar Slovenske demokratske stranke Borut Dolanc ponudil sporazum z odpravnino, če bi sam predčasno zapustil mesto predsednika uprave družbe Elektro Ljubljana, d. d.

Komisija je zadevo podrobno proučila ter pridobila vso relevantno dokumentacijo, informacije in pojasnila. Proučila je tudi zaznana korupcijska tveganja, povezana s postopkom odpoklica in postopkom sporazumnega prenehanja mandata člana organa vodenja v družbi v upravljanju SDH ali države ter izvajanjem pristojnosti nadzornega sveta v povezavi s temi postopki. SDH in Vladi RS je izdala priporočila glede sklepanja sporazumov o predčasnem prenehanju mandata, zaposlitvenih pogodb, imenovanj, uporabe standardov integritete, bonitet in zakonodaje s področja odpravnin.

Glede sumov izvajanja nedovoljenih pritiskov ali vplivov uradnih oseb Komisija ni ugotovila kršitev integritete uradnih oseb. Tudi če bi prišlo do vplivov ali pritiskov na člane nadzornega sveta družbe s strani osebe, v zvezi s katero so bili povezani sumi kršitve integritete, Komisija postopkov zoper to osebo ne bi mogla voditi, saj gre za sekretarja politične stranke, ki v skladu z 9. točko 4. člena ZIntPK ni uradna oseba.

Že dlje časa znana opozorila glede tovrstnih imenovanj in razrešitev

Komisija sicer že dlje časa opozarja na problematiko kadrovanj, zlasti s priporočili za odpravo tveganj, ki jih je zaznala v okviru postopkov. Denimo pri obravnavi izbora in imenovanja članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga v letu 2017, pri postopku izbire generalnega direktorja zdravstvenega zavoda UKC Ljubljana, pri postopku odpoklica in imenovanja članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi ipd. Že leta 2014 je Komisija sprejela tudi sistemsko načelno mnenje glede imenovanj in razrešitev v družbah pod prevladujočim vplivom države, v katerem je opozorila, da so postopki imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države v večini primerov v skladu s (pomanjkljivo) zakonodajo, a hkrati velikokrat povsem nesprejemljivi z vidika transparentnosti, etičnih standardov in omejevanja tveganj za nasprotje interesov.

Prav zaradi vseh naštetih primerov in tudi tega v zadevi Ribič bi morali v vseh postopkih imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države, med drugim, povečati transparentnost v vseh fazah postopka ter določiti dodatne pogoje za imenovanje na tako pomembne funkcije, kot so članstva v nadzornih svetih in upravah navedenih družb. Prav tako bi morali visoki standardi glede razkritij ter usposobljenosti in splošne primernosti članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države postati cilj, visoki etični standardi in standardi transparentnosti v vseh fazah izbirnega postopka pa morajo imeti absolutno prednost pred hitro izbiro.