Ustavno sodišče je nedavno presodilo, da je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba) neskladna z ustavo. O Uredbi je Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) marca 2018 podala izčrpno mnenje, v katerem je poudarila predvsem netransparentnost postopka priprave predpisa, zato odločitev sodišča kaže na pomembno pristojnost Komisije glede zakonodajnega pregleda v smeri krepitve transparentnosti zakonodajnih postopkov. Komisija je v zadevi sprejela tudi ugotovitve o kršitvah integritete uradne osebe, ki pa še niso pravnomočne.
Komisija je pri izvrševanju svoje pristojnosti iz 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), na podlagi katere lahko podaja mnenja o ustreznosti določb predlogov zakonov in podzakonskih aktov z vidika predpisov, ki urejajo področje integritete in preprečevanja korupcije, po pregledu postopkov spreminjanja Uredbe med letoma 2014 in 2017 marca 2018 ugotovila, da predlogi sprememb Uredbe ne zadostijo zahtevam po transparentnosti postopka priprave predpisa, njihovi jasnosti, natančnosti, določnosti in kakovosti. Številni elementi postopka so predstavljali tveganja za koruptivno in neintegritetno ravnanje pri implementaciji predpisa v praksi, niso sledili javnemu interesu in ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja, hkrati pa s tem okrnili zaupanje ljudi v pravno državo.
Aktivna preventivna in nadzorstvena vloga Komisije
Komisija je mnenje posredovala takratnim predsedniku vlade, ministrici za okolje in prostor, ministru za infrastrukturo, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo ter generalnemu direktorju Agencije Republike Slovenije za okolje in prostor. Skupaj s predstavniki Ministrstva za javno upravo (MJU) ga je predstavila tudi takratni generalni sekretarki vlade. Na podlagi ugotovitev iz omenjenega mnenja je Komisija začela sodelovati z MJU in Službo Vlade RS za zakonodajo na različnih projektih, ki med drugim predvidevajo razvoj in nadgradnjo aplikacij za izboljšanje postopkov načrtovanja, priprave, sprejemanja in vrednotenja učinkov zakonodaje. To sodelovanje še vedno poteka.
Pri proučevanju predmetne zadeve je Komisija ugotovila tudi kršitev s področja integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK, uradne osebe Ministrstva za okolje in prostor. Po ugotovitvah Komisije je obravnavana oseba s svojim aktivnim ravnanjem pri pripravi predloga Uredbe kršila določila Resolucije o normativni dejavnosti in 9.a člen Poslovnika Vlade RS, hkrati pa kot odgovorna oseba z opustitvijo dolžnega ravnanja ni poskrbela za transparentno izvedbo postopka, kakovostno podajanje minimalnih standardov glede objave podzakonskih predpisov, kakovostno seznanitev naslovnikov predpisa s predpisom in učinkovito sodelovanje v procesu sprejemanja predpisa, ni informirala javnosti na stvaren, celovit in transparenten način in je zavestno podajala informacije o predpisu na zavajajoč način ter ni ravnala v skladu z dolžno skrbnostjo in družbeno odgovorno, da bi bili vsi interesi enakopravno obravnavani, s čimer je omogočila neupravičeno favoriziranje določenih parcialnih interesov. Z vsem tem je kršila Kodeks etike javnih uslužbencev. Obravnavana oseba je zoper ugotovitve sprožila upravni spor, ki pa še ni zaključen, zato ugotovitve Komisije še niso pravnomočne.