Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
S skupnimi močmi do odličnosti
Glavni dolgoročni cilj Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) je družba, v kateri je integriteta visoko cenjena osebna vrednota, kar predstavlja enega osnovnih gradnikov demokratične družbe in pravne države. Z zavedanjem, da ima pomembno vlogo pri krepitvi integritete v družbi tudi izobraževalni sistem, smo v sodelovanju s partnerji zasnovali dolgoročni preventivni projekt »Integriteta: skupni cilj generacij«, s katerim si v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami prizadevamo z nadgradnjo učnih vsebin na različne načine otrokom in mladostnikom približati vrednote etike in integritete.
Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite na tej spletni povezavi.
Temeljne človekove vrednote se začnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, zato je temelje integritetni družbi treba začeti graditi zgodaj, takoj, ko smo ljudje sposobni razlikovati med prav in narobe. V okviru učnih vsebin se tako otroci od majhnih nog naprej učijo o tem, kaj pomenijo poštenost, pravičnost, integriteta, seveda na način, prilagojen starostnim skupinam. Hkrati pa projekt vključuje vse, ki delujejo v prosveti, od vzgojiteljev in učiteljev do direktorjev in ravnateljev, ki otrokom predstavljajo zgled. Kljub temu, da je ta ključni dolgoročni projekt Komisije šele v začetni fazi, saj je zanj predvideno izvajanje najmanj naslednjih 15 let, je že opaziti njegov pozitiven vpliv in velik korak v želeno smer.
Integriteta v osnovnih šolah
V letu 2021 je Komisija skupaj z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) pod okriljem omenjenega krovnega projekta zasnovala pilotni projekt »Krepitev integritete otrok v osnovnih šolah«. Komisija in ZRSŠ sta k sodelovanju pritegnila pet osnovnih šol: OŠ Zbora odposlancev Kočevje, OŠ Dramlje, OŠ Franceta Bevka Tolmin, OŠ Domžale in OŠ Selnica ob Dravi. Kakšni so vtisi ob tem, so spregovorili ravnatelj in učiteljica OŠ Zbora odposlancev Kočevje Peter Pirc in Katja Koleta ter prof. filozofije in nemščine na OŠ Domžale mag. Sofija Baškarad.
Peter Pirc o pomembnosti projekta z vidika krepitve integritete mlajših generacij: »Vsi poznamo rek “Kar se Janezek nauči, to Janezek zna…”. Kako močno to drži v integritetnem obnašanju, pa mi ni treba govoriti. Primarna vzgoja se vrši tam nekje do 9 leta, potem so le finese, ki jih oblikujemo, in popolnoma enako je z integriteto. O vsem tem morajo slišati otroci v rosnih letih, saj je sicer zelo nespametno pričakovati, da se bodo kot starejši šele učili obnašati integritetno. Pa tu govorimo o zelo široki tematiki, ki se zliva v pore vsega življenja nasploh. Vprašanje integritete je zelo podobno vprašanju vesti. Zavedati se, kaj je prav in kaj ni, in tu je vse črno – belo, brez sivih lis, ki jih tako prevečkrat uporabljajo predvsem tisti, ki bi morali biti vzor mladim in državljanom. In prav zaradi tega je to temeljni projekt, ki mu bomo dali velik poudarek tudi v bodoče in ga bomo širili po celi šoli, na vse učence, oddelke in učitelje. Biti učitelj v OŠ je v prvi vrsti biti zgled otrokom, ki v teh letih še tudi sledijo in učitelja velikokrat jemljejo kot vzornika. To pa so močne vezi, ki lahko samo veliko dajo. In dejstvo je, da na ta svet pridemo dokaj podobni, potem pa nas oblikuje družina, ter v veliki meri okolje. In v cilj integritete usmerjeno šolsko okolje je gotovo prava smer.«
Katja Koleta je strnila svoja razmišljanja o tem, kako projekt poteka na OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kako so se lotili njegove izvedbe in k čemu pri izvajanju stremijo. »Vprašanja, kot so: »Delam to, kar govorim in mislim? Je naše vsakodnevno delovanje usklajeno z našimi vrednotami in načeli?« Načeloma se ljudje zavedamo osnovnih vrednot in etičnih načel, kljub temu pa naše delovanje pogosto ni usklajeno s tem kar govorimo in mislimo. Pogosto je v nas prisoten strah, kaj se bo zgodilo, če bomo naredili tisto, kar sami mislimo, da je prav.
Človek na svet prijoka celovit, skladen, njegova dejanja so usklajena s tem, kar misli in čuti. Kaj kmalu pa prične okolje, družba, lastna čustva pred nas postavljati izzive, ki jih lahko uspešno rešujemo le tako, da ravnamo v skladu z integriteto. Vstop v izobraževalni sistem zagotovo predstavlja zanimiv, pester in raznolik prostor učne in medčloveške interakcije, obenem pa tudi prostor velikih razlik, pričakovanj, interesov in nenazadnje velikih razlik v odzivih na ključne, aktualne izzive sodobne družbe«, je prepričana Koleta.
»Z namenom zmanjšati razkorak med vrednotami in vedenjem oziroma z namenom krepitve in privzgojitve vrednot integritete učencem smo se na OŠ Zbora odposlancev pridružili pilotnemu projektu Krepitev integritete učencev v osnovni šoli. Ker se zavedamo, da življenje učencev ne bo vedno »razdeljeno« na šolske predmete, smo se odločili, da šolske predmete povežemo z različnimi aktivnostmi, ki pri učencih spodbujajo integriteto, oziroma z drugimi besedami, da jim realno življenje z vsemi problemi in izzivi izven šolske stavbe pripeljemo v šolo. Ključno vprašanje, ki smo si ga postavili za cilj razvoja vseh aktivnosti, se glasi »Ali so učenci pripravljeni delati tisto, kar govorijo in mislijo?«. Izvajanje projekta smo zastavili tako, da obstoječim šolskim predmetom dodajamo elemente integritete, nove vsebine in medpredmetno načrtujemo dejavnosti. Večina idej za izvajanje aktivnosti se je porodila precej spontano iz bolj ali manj vsakodnevnih dogodkov, ki se odvijajo na šoli ali v lokalnem okolju in nam dajejo priložnost, da skozi realno izkušnjo učencem približamo pojem integritete. Ključne vrednote, na katerih gradimo temelje integritete, so: poštenost, iskrenost, odgovornost, dobrodelnost, pogum in vztrajnost,« izvajanje projekta opisuje Koleta.
»Da bi uspešno dosegli zastavljene cilje in učence spodbudili k izražanju lastne integritete, obenem pa jih navadili na spoštovanje integritete drugih, se sodelujoči učitelji v projektu izobražujemo, srečujemo, načrtujemo aktivnosti, evalviramo izvedene dejavnosti, se dogovarjamo, medsebojno podpiramo ter uspešno rešujemo nejasnosti in ovire. Namreč zavedamo se, da kot učitelji ne poučujemo zgolj šolskega predmeta nekaj ur dnevno, temveč učencem skozi naše delo in vedenje predajamo ne samo znanje, ampak tudi delček sebe, svoje notranjosti, svoje integritete,« zaključi Koleta.
Svoja opažanja projektu je predstavila tudi mag. Sofija Baškarad: z veseljem se mu je priključila, ker je na ta način dobila prvi impulz za bolj sistematično razmišljanje o vprašanjih, ki se tičejo integritete na splošno, in tudi o vlogi šole pri krepitvi integritete. Prepričana je, da gre za začetek, da bo treba še veliko dela, a da se da in še zanimivo je. »Z učenci 2. triade OŠ Domžale smo se lotili pogovora o integriteti pri neobveznem izbirnem predmetu nemščina s pomočjo branja knjige Mutig mutig in s pomočjo Unicefovega priročnika Integriteta v medosebnih odnosih, Priročnik za krepitev integritete učencev. Ker je pojem integriteta zelo kompleksen in za učence nerazumljiv, smo poskušali skozi branje, igre in pogovor razumeti sestavine integritete, dotaknili smo se predvsem celovitosti, poguma, skladnosti in pristnosti,« je povedala mag. Baškarad. Dodala je, da se je kot izredno uporabna izkazala nemška slikanica Mutig mutig, avtorja Lorenzija Paulija, ki opisuje živalsko skupnost v neobičajni sestavi in ponuja odgovore na vprašanja: Kaj je pogum? Kaj je bolj pogumno? Sodelovati pri preizkusu poguma ali enostavno ne sodelovati pri preizkusu poguma? Knjiga bralca spodbuja, kako reči »ne«, in mu pokaže, da je pogumno tudi to, da vedno ne ustrežemo drugim in ne podležemo pritisku vrstnikov ter tako ohranimo integriteto. Pri tem so se z učenci navezali tudi na državljanski pogum.
Spodbudni rezultati
Preliminarni rezultati pilotnega projekta so torej spodbudni, javnosti so bili prvič predstavljeni že ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji decembra 2021 ter bili deležni precej zanimanja in poželi pohvale. Aktivnosti pa nadaljujemo tudi v prihajajočem šolskem letu. Kar nas še posebej veseli, je, da se šole samoiniciativno odločajo za nadaljevanje sodelovanja pri projektu, pridružujejo pa se tudi nove. Pred koncem letošnjega šolskega leta smo v okviru aktivnosti znotraj projekta zasnovali tudi ustvarjalni natečaj »Pisma poslancem«, ki ga bomo nadaljevali jeseni. Cilj natečaja je spodbuditi dijake in dijakinje k razmišljanju o družbi, družbenih vrednotah in dogajanju okoli njih ter krepiti sposobnost razumevanja in reševanja etičnih vprašanj, s katerimi se mladostniki in družba nasploh vsakodnevno soočamo. Njihova izbrana pisma bodo ob zaključku natečaja prejeli tudi poslanci.
Zelo pomembno je, da se projekt »Integriteta: skupni cilj generacij« izvaja sistematično, na vseh nivojih družbe in pri vseh starostnih skupinah, vse skupaj s ciljem krepitve integritete in spreminjanja vrednostnega sistema. Kar je nenazadnje tudi vloga in poslanstvo Komisije, kot je že večkrat poudaril predsednik Komisije dr. Robert Šumi: kot družba si gotovo zaslužimo, da integriteta postane standard in ne več zgolj nadstandard.