Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je z namenom zaščite integritete organa kljub predvolilnemu času dolžna podati odziv na neresnične navedbe in diskreditacije v zvezi s svojim delom, ki so jih predstavniki trenutne vlade izrekli na različnih predvolilnih soočenjih minuli konec tedna. Izjave vidnih funkcionarjev vlade namreč v javnosti relativizirajo delo in zavajajo o pristojnostih Komisije, ki ugotavlja kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) – tistega zakona, katerega zadnje spremembe novembra 2020 je prav na predlog te vlade sprejel državni zbor z 78 glasovi za, med njimi tudi glasovi strank trenutno vladajoče koalicije.
Nikakor ne drži, da Komisija podaja zgolj mnenja, kot sta na soočenju na Kanalu A in 24ur.com v petek, 15. 4. 2022, dejala predstavnika SDS Aleš Hojs in Povežimo Slovenijo Polona Rifelj. Na soočenju Kluba podjetnikov Slovenije, objavljenem na 24ur.com v nedeljo, 17. 4. 2022, pa je to zatrdil predsednik NSi Matej Tonin. Komisija izdaja ugotovitve, s katerimi po zakonsko določenem postopku – v katerem imajo obravnavane osebe vse procesne pravice in je zagotovljena kontradiktornost postopka – ugotavlja kršitve ZIntPK. Zoper ugotovitve Komisije je dopusten upravni spor na sodišču; ugotovitve postanejo pravnomočne po izteku zakonskih rokov oziroma v primeru vložene tožbe po odločitvi sodišča (če ta ugotovitvam Komisije pritrdi).
Komisija je tudi prekrškovni organ in izreka sankcije v prekrškovnih postopkih, izdaja priporočila za odpravo korupcijskih tveganj, načelna mnenja, izvaja preventivne aktivnosti itd. Vse navedeno delo je usmerjeno v krepitev integritete in transparentnosti ter preprečevanje korupcije in nasprotja interesov, z namenom krepitve pravne države, kar je tudi glavni namen ZIntPK. Izražena mnenja vseh treh predstavnikov vladajoče koalicije, da Komisija podaja le mnenja, so problematična, saj poskušajo v javnosti relativizirati naše delo in pravnomočne ugotovitve, s čimer hkrati kažejo na nerazumljivo ignoranco najvišjih funkcionarjev do za pravno državo izjemno pomembnih institutov, kot so integriteta, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, lobiranje itd. Ti in drugi instituti ZIntPK so namenjeni krepitvi pravne države, integritete in transparentnosti ter preprečevanju korupcije, kar je tudi glavno poslanstvo Komisije. Namen Komisije namreč ni kaznovanje korupcije, kot je mogoče razumeti nekatere izjave politikov, ki Komisijo povezujejo s policijo, tožilstvom in sodišči, zato so tudi pristojnosti Komisije drugačne.