Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Okrogla miza: Komisija bo s sprejetjem ZZPRi še pridobila na veljavi pri zaščiti žvižgačev
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) dr. Robert Šumi, pomočnik vodje Službe za nadzor Albert Nabernik ter višji svetnik za upravne in sodne zadeve Gregor Pirjevec so danes sodelovali na spletni okrogli mizi o zaščiti prijaviteljev v organizaciji Ministrstva za pravosodje. Namen dogodka z mednarodno zasedbo govorcev je bil predstavitev izkušenj in dobrih praks pri vzpostavljanju prijavnih poti in obravnavi prijav v zasebnem in javnem sektorju, ki bodo lahko v pomoč bodočim zavezancem Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Številni (slovenski) govorci so izpostavili pomembno vlogo Komisije po implementaciji ZZPri.
Dogodek je predstavljal zaključek javne razprave, na kateri so številni predstavniki strokovne javnosti dobili priložnost za predstavitev komentarjev in predlogov glede ZZPri, s katerim se v naš pravni red prenaša Direktiva 2019/1937/EU o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Z ZZPri se celovito urejajo na eni strani obveznost vzpostavitve notranjih prijavnih poti za javni in zasebni sektor ter zunanje prijavne poti za določene inšpektorate in Komisijo, na drugi strani pa določa prepoved povračilnih ukrepov in zaščito prijaviteljev. Direktiva pomeni priložnost za sprejem učinkovitejših sistemskih rešitev za zaščito prijaviteljev, nalogo za pripravo celovitega normativnega okvira učinkovite zaščite prijaviteljev nepravilnost pa je v imenu Republike Slovenije prevzelo Ministrstvo za pravosodje.
Dr. Robert Šumi je v nagovoru spregovoril o pomenu zaščite prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi in o vlogi Komisije pri aktivnem sooblikovanju učinkovitega sistema zaščite prijaviteljev, nudenju pomoči prijaviteljem in ostalim deležnikom ter izvajanju nadzora, za katerega bo Komisija v prihodnje še bolj pristojna. Poudaril je, da je dober zakon zgolj podlaga, da pa je predvsem pomembno, kako se bo le-ta uresničeval v praksi. Opozoril je, da nas na tem področju čaka še veliko dela na področju ozaveščanja, da prijavljanje nepravilnosti ni neželeno ovajanje. »Ravno nasprotno, takšno ravnanje je etično, družbeno odgovorno, v javnem interesu ter terja pogum in visoko stopnjo integritete, kar je obratno od lažne solidarnosti in oportunizma,« je povedal. Poudaril je še, da veliko odgovornost glede odnosa do zaščite prijaviteljev nosijo nosilci javnih funkcij, predstojniki organov in drugi vodje, ki s svojim ravnanjem dajejo zgled.
V nadaljevanju okrogle mize je Albert Nabernik (tako kot nedavno za revijo Korporativna varnost) spregovoril o zunanji prijavni poti in slušateljem predstavil, kako potekata postopka prijave nepravilnosti Komisiji in njene obravnave ter kako potekata sodelovanje s prijavitelji in njihova zaščita skozi celoten proces. Natančneje je o delu z žvižgači in zaščitnih ukrepih s predstavitvijo konkretnega primera v drugem delu okrogle mize spregovoril Gregor Pirjevec. Predstavil je trenutno pristojnost Komisije na področju zaščite prijaviteljev, ki je dokazovanje vzročne povezave med prijavo in povračilnimi ukrepi.