Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Žvižgači kot branik etičnosti in zakonitosti v podjetjih
Implementacija direktive Evropskega parlamenta in Sveta iz oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (v nadaljevanju direktiva), bo prinesla predvsem sledeče novosti: ureditev poti za obravnavo notranjih prijav, informiranje prijaviteljev in zaščito pred povračilnimi ukrepi ter zagotovitev posebnega režima obravnave in zaščite t. i. žvižgačem. Kako se lahko podjetja na direktivo čim bolje pripravijo in zakaj? O tem se je za revijo Korporativna varnost v nedavni, 28. številki (marec 2022) razpisal pomočnik vodje Službe za nadzor Albert Nabernik. V nadaljevanju objavljamo povzetek prispevka in povezavo na celotno besedilo.
Albert Nabernik bo kot eden od sogovorcev sodeloval tudi na spletni okrogli mizi o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev), ki bo v četrtek, 7. aprila 2022, med 9. uro in 12.30 v organizaciji Ministrstva za pravosodje. Vabilo in prijava na dogodek sta na tej spletni povezavi.
Trenutna zakonodaja, urejena v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, vsem prijaviteljem ne zagotavlja enake pomoči Komisije. Postopki pred sodiščem so pogosto dolgotrajni, prijavitelji pa prepuščeni sami sebi. Zato se bomo na Komisiji zavzemali za oblikovanje sodobnih normativnih okvirjev, ki bodo na eni strani prijavljene osebe odvračali od povračilnih ukrepov, na drugi strani pa prijaviteljem dali ne le ustrezne informacije o možnih poteh prijave, ampak v primerih razkritja in povračilnih ukrepov tudi učinkovito strokovno in drugo potrebno pomoč.
Ena izmed osrednjih obveznosti, določenih z direktivo, bo vzpostavitev notranjih poti za prijavo. Direktiva določa, da bodo te morali v zasebnem sektorju vzpostaviti vsi pravni subjekti s 50 ali več zaposlenimi, ne glede na naravo njihove dejavnosti. (Države članice lahko sicer po ustrezni oceni tveganja iz njihovih dejavnosti tudi od drugih podjetij zahtevajo, da v posebnih primerih vzpostavijo notranje kanale za prijavo.) Vsa navedena podjetja bodo tako morala v določenem prehodnem obdobju: (1) urediti poti za sprejem notranjih prijav, (2) določiti zaupnika za sprejem in obravnavo kršitev ter (3) zagotoviti informiranje prijavitelja o zaščiti. Te obveznosti sicer še niso pravno zavezujoče, saj bo treba počakati na sprejem zakona in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo.
Osveščenost, zaupnost, anonimnost
Pred vzpostavitvijo poti za notranjo prijavo bi bilo treba vse zaposlene, vključno s poslovodstvom, ozavestiti o pomenu žvižgaštva in pravni podlagi zanj. Sporočanje sumov kršitev ni dejavnost z negativnim predznakom (špecanje, ovaduštvo, cinkanje …), ampak dejanje lojalnosti do podjetja. Prej, ko bo delodajalec seznanjen z nepravilnostmi, manjša bo škoda za podjetje, saj bo njihovo nadaljnje izvajanje ustavilo, sprejelo popravljalne ukrepe in s tem zmanjšalo tudi nadaljnjo škodo, ki jo le te povzročajo njegovemu poslovanju.
Pri odločitvi o izbiri poti bo treba upoštevati potrebo po zagotavljanju zaupnosti identitete prijavitelja; vedno več podjetij se zato že danes odloča za programske rešitve, ki ob zagotavljanju anonimnosti prijavitelju omogočajo varno dvosmerno komunikacijo med prijaviteljem in uslužbencem ali službo, ki obravnava prijavo.
Države članice se lahko prostovoljno odločijo tudi o sprejemanju anonimnih prijav. Te so pri nas kar pogoste; na Komisiji zadnjih šest let konstantno beležimo več kot 30 % delež anonimnih prijav, kar pomeni, da je vsaka tretja prijava, ki jo prejmemo, anonimna. To kaže na pomembnost obravnave anonimnih prijav, zato podjetjem priporočam, naj obravnavajo tudi anonimne prijave. Bojazni, da so zlasti anonimne prijave prežete z neresničnimi (zlonamernimi) prijavami in da bodo podjetja z njimi administrativno preobremenjena, so neutemeljene. Na Komisiji smo v zadnjih šestih letih identificirali zgolj eno zlonamerno prijavo.
Na preizkušnji prijave zoper vodstvo
Prijavljanje nepravilnosti ni nezakonita dejavnost, zato prijavitelji ne bi smeli biti deležni povračilnih ukrepov. Realnost je na žalost mnogokrat drugačna. Že večkrat so bili posamezniki zaradi podanih prijav ali javnih razkritij neutemeljeno izolirani, ignorirani, degradirani, diskriminirani in v sklepni fazi tudi odpuščeni iz krivdnih ali poslovnih razlogov. Sistem zaščite prijaviteljev bo na preizkušnji vsakič, ko bodo prijave (notranje ali zunanje) podane proti poslovodstvu, svetovalcem uprave in drugim vplivnim posameznikom, ki uživajo zaupanje vodstva. Za preprečitev takšnih situacij bi bilo smiselno, da bi sistem zaščite prijaviteljev v podjetjih (zlasti v sistemih korporativnega upravljanja) oblikovali predstavniki ustanovitelja, nadzorni svet in uprava. Prijavo, podano zoper člane uprave, lahko neodvisno obravnava zgolj nadzorni svet, po drugi strani pa lahko prijavo zoper člane nadzornega sveta neodvisno obravnavajo zgolj predstavniki ustanovitelja, ki imajo pristojnosti za odpoklic v primeru kršitev.
Če strnem. Žvižgači v podjetjih niso le generatorji dodane vrednosti in ne predstavljajo le stroška dela, ampak so tudi branik etičnosti in zakonitosti. Ker se prvi in neposredno seznanijo z nepravilnostmi, je njihova informacija praviloma verodostojnejša in lahko bistveno prispevajo k ohranjanju ugleda, zmanjšanju izdatkov za razne inšpekcijske postopke, zmanjšanju odškodnin zaradi nevarnih izdelkov ali na primer zmanjšanju škode zaradi prevar.
Celoten prispevek je na voljo na tej povezavi, ogledate si ga lahko tudi v PDF pregledovalniku spodaj.