Sodišče zavrnilo pritožbo poslanca Horvátha zoper prekrškovno odločbo zaradi nezdružljivosti funkcij

Tako Višje kot Okrajno sodišče sta ugotovili, da je Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v prekrškovnem postopku, vodenem zoper poslanca Državnega zbora RS Ferenca Horvátha, pravilno uporabila določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ko mu je leta 2019 izdala prekrškovno odločbo, ker ni odpravil nezdružljivosti funkcij.

Izpodbijano odločbo o prekršku je Komisija poslancu državnega zbora izdala julija 2019 v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 77. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Poslanec namreč kljub izdanem opozorilu Komisije ni odpravil nezdružljivosti funkcije, v kateri se je znašel zaradi hkratnega opravljanja funkcije poslanca in funkcije zakonitega zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). V skladu z ZIntPK je Komisija poslancu izrekla globo v višini 1000 evrov.

Poslanec je zoper prekrškovno odločbo Komisije vložil zahtevo za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljutomeru je novembra 2021 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo o prekršku, ki jo je izdala Komisija kot prekrškovni organ. Zoper sodbo je poslanec vložil pritožbo. O njej je Višje sodišče v Mariboru odločilo januarja 2022, in sicer je pritožbo zavrnilo ter tako potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

Komisija s sodbo seznanila DZ

Tako Okrajno kot Višje sodišče sta zavrnila očitke iz pritožbe, da za poslanca glede vprašanj nezdružljivosti funkcij ne veljajo določbe ZIntPK, pač pa določbe Zakona o poslancih. Kot je v sodbi zapisalo Višje sodišče, osebe javnega prava (torej tudi PMSNS, v kateri storilec prekrška ni prenehal z opravljanjem zastopanja v 30 dneh po potrditvi mandata poslanca) sodijo v javni sektor, za katerega velja ZIntPK. Ta pa se pri nezdružljivosti funkcij uporablja subsidiarno, torej ko drug zakon tega področja ne ureja drugače. Zakon o poslancih nezdružljivosti poslanske funkcije z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato se v teh primerih uporabljajo določbe ZIntPK. Gre za pomembno sodbo s področja nezdružljivosti funkcij, zato je Komisija z njo danes seznanila tudi Državni zbor RS.

Višje sodišče je tudi zavrnilo navedbe pritožnika, da gre v primeru PMSNS za posebno obliko politične stranke, in pritrdilo utemeljitvi Komisije, da gre za pravno osebo javnega prava. Prav tako je potrdilo ustreznost izrečene sankcije.

V zvezi s poslancem Horváthom je Komisija lani ugotovila podobno kršitev nezdružljivosti funkcij, in sicer hkratno opravljanje poslanske funkcije in funkcije člana sveta osebe javnega prava Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava. Tudi v tem primeru je poslanec tako zoper ugotovitve Komisije o nezdružljivosti funkcij kot zoper prekrškovno odločbo vložil tožbo oziroma zahtevo za sodno varstvo, o čemer sodišče še odloča. Več informacij o teh postopkih do zaključka na sodiščih Komisija ne more podati.

Javne objave prekrškovnih odločb funkcionarjev

Komisija hkrati obvešča, da je v skladu s šestim odstavkom 13. člena ZIntPK začela objavljati pravnomočne prekrškovne odločbe, ki se nanašajo na funkcionarje, in sicer za postopke, v katerih so prekrškovne odločbe postale pravnomočne po uveljavitvi novele ZIntPK, to je 17. 11. 2020. Namen javne objave je v skladu z zakonom preprečevanje in odvračanje od ravnanj, ki pomenijo kršitev ZIntPK.