Senat Komisije v Državnem svetu predstavil letno poročilo in oceno stanja

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) je danes v Državnem svetu RS na seji Komisije za državno ureditev predstavil letno poročilo in oceno stanja za leto 2020. Seje so se udeležili predsednik Komisije dr. Robert Šumi ter njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski.

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi je članom Komisije za državno ureditev predstavil poudarke lanskega leta: izvedena je bila reorganizacija zaposlenih na Komisiji, spremembe dela so pomembno zaznamovale novosti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, z nastopom njegovega mandata aprila 2020 se je začel proces še večje profesionalizacije dela Komisije ter povezovanje z drugimi državnimi organi in deležniki. Izpostavil je tudi začetek večletnega projekta Integriteta: skupni cilj generacij, ki ga je Komisija strokovni in širši javnosti prvič predstavila konec leta.

Predsednik Komisije je predstavil tudi nekatere statistične podatke za leto 2020, v katerem je Komisija prejela 728 prijav in rešila 785 zadev, kar je več kot v predhodnem letu. Več je bilo tudi odstopov zadev v reševanje drugim organom – Komisija je v 78 primerih podala naznanila in ovadbe policiji oziroma državnemu tožilstvu. Med posameznimi operativnimi zadevami je izpostavil izveden obsežen tematski nadzor nabav zaščitne opreme.

Izzivi: javno naročanje, nasprotje interesov, kadrovanja, razvoj integritete

Med izzivi za prihodnje na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete ter s tem krepitve pravne države je dr. Robert Šumi izpostavil področja javnega naročanja, nasprotja interesov, kadrovanj ter nezdružljivosti funkcij. Pri vsem tem bo pomemben razvoj instituta integritete, čemur Komisija namenja posebno pozornost, integriteto pa je v ospredje postavila tudi novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pomembna bo tudi prenova Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v katero mora biti vključen čim širši krog deležnikov.

Državnim svetnikom je še predstavil, da Komisija trenutno izvaja kadrovsko zapolnitev, ki so jo omogočila dodatna sredstva, še vedno pa ji primanjkuje sredstev za načrtovano informatizacijo poslovanja. Izpostavil je tudi, Komisija ne more samostojno odločati o dodeljenih proračunskih sredstvih.