Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je zaključila postopek ugotavljanja obstoja nasprotja interesov pri izvedbi javnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na katerem je sredstva med drugimi pridobil tudi Zavod Iskreni. Ker ni ugotovila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek ustavila. Komisija je ugotovila, da podobne situacije lahko predstavljajo realno korupcijsko tveganje, zato je ministrstvo pozvala k proaktivni transparentnosti v tovrstnih primerih.
Komisija je v postopku pridobila in preučila obsežno dokumentacijo, povezano z izvedbo razpisa za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcem zaradi epidemije COVID–19 in zmanjševanje njenih posledic. Na podlagi pridobljenih pojasnil in dokumentov je razvidno, da je bila edina vloga ministra v tem postopku podpis sklepa o začetku postopka in imenovanju članov strokovne komisije, ki so ga pripravile strokovne službe in jim je v celoti sledil (bil je torej zgolj podpisnik, ne pa tudi pripravljavec dokumenta oziroma vsebine tega sklepa). Zgolj s tem ravnanjem pa se minister ni mogel znajti v okoliščinah nasprotja interesov.
Nasprotje interesov se namreč lahko presoja samo v konkretnih uradnih dejanjih uradne osebe, v tem smislu pa je Komisija presojala tudi aktivnosti oziroma uradna dejanja ministra v konkretnem postopku javnega razpisa. Presoja videza, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, mora namreč temeljiti na realnih oziroma opredmetenih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo oziroma pozicijo uradne osebe v konkretnem primeru.
Komisija je v postopku preučila tudi morebitna korupcijska tveganja in ugotovila, da imenovanje oseb, ki so v kabinetu ministra zaposlene na njegovo osebno zaupanje, v strokovno razpisno komisijo predstavlja realno korupcijsko tveganje. V posameznih primerih (kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je med izbranim prejemniki sredstev tudi zasebni zavod, katerega lastnik je bil do nastopa ministrske funkcije minister sam) se namreč lahko – kljub strokovnosti in izkušnjam članov – v javnosti vzbudi vtis pristranskosti odločanja teh oseb. Gre namreč za osebe, ki jim minister osebno zaupa (to izkazuje njihova kabinetna zaposlitev za določen čas oziroma v trajanju mandata ministra), s čimer je povsem realno pričakovati, da bodo te osebe ravnale v skladu z ministrovimi pričakovanji.
V takšnih primerih je najpomembnejša proaktivna transparentnost, s čimer se lahko prepreči kakršnekoli dvome v pristranskost in objektivnost odločanja. Navedeno je Komisija izpostavila tudi v dopisu, ki ga je danes poslala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.