Predsednik DZ Igor Zorčič je sprejel predsednika Komisije dr. Roberta Šumija (foto: Državni zbor/Matej Grah)
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je sprejela Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2020, ki ju je predsednik Komisije dr. Robert Šumi danes predal predsedniku Državnega zbora RS Igorju Zorčiču.
Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2020 je senat Komisije potrdil na seji 20. 5. 2021. Kljub izzivom, ki jih je na vseh področjih zastavilo epidemično leto, je Komisija lani rešila 785 zadev, kar je več kot v letu 2019, prav tako se je glede na prejšnje leto povečalo število odstopov zadev – Komisija je v 78 primerih podala naznanila in ovadbe policiji oziroma državnemu tožilstvu, v 188 primerih pa je zadeve odstopila v pristojno reševanje inšpekcijskim organom ali drugim pristojnim institucijam. Prejela je tudi več prijav (728) kot leto prej (687).
Problematična področja: javna naročila, kadrovanja, nezdružljivost funkcij
V okviru svojega preventivnega delovanja, ki je usmerjeno v preprečevanje korupcije, je Komisija lani podala priporočila za odpravo korupcijskih tveganj oziroma njihovo upravljanje več kot 40 organom javnega sektorja. Zaključila je tudi obsežen tematski nadzor nabav zaščitne opreme in v povezavi z ugotovitvami izdala več priporočil pristojnim organom.
Komisija v Letnem poročilu in Oceni stanja izpostavlja, da javna naročila ostajajo problematično področje z vidika izpostavljenosti korupcijskim tveganjem, kar so pokazale tudi nabave zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo COVID-19. Pri institutu nasprotja interesov Komisija še vedno največ neskladij zaznava na področju lokalne samouprave in šolstva. Problematično ostaja področje kadrovanj v družbah s kapitalsko naložbo države ter javnih agencijah, v javnih zavodih in javnih podjetjih, kjer postopki pogosto ne potekajo transparentno in se pri izbiri kandidatov bolj kot strokovna usposobljenost upošteva politična pripadnost posameznika. Pri obravnavi posameznih primerov Komisija zaznava tudi neskladja na področju nezdružljivosti funkcij, zaradi česar je že podala pobudo za poenotenje zakonske ureditve za vse funkcionarje.
Pomen integritete pri preprečevanju korupcije
Novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je še večji pomen dala integriteti oziroma pričakovanemu ravnanju uradnih oseb, ki temeljijo na vzpostavljenih etičnih standardih. »Pričakujem, da se bo z našimi ugotovitvami na eni strani in njihovo presojo na sodišču na drugi strani institut integritete razvijal in pridobival na pomenu. Šele ko bo javnost občutljiva tudi na odstopanja od pričakovanega ravnanja najvišjih nosilcev javnih funkcij in bomo vzpostavili družbeno okolje, ki bo takšna dejanja tudi sankcioniralo, bomo kot družba primerljivi z državami, ki korupcijo že vrsto let uspešno omejujejo,« je poudaril predsednik Komisije dr. Robert Šumi. Predsedniku DZ Igorju Zorčiču je predstavil tudi projekt Integriteta: skupni cilj generacij, ki ga je Komisija zasnovala v lanskem letu, pri čemer je poudaril, da je za uspešno izvajanje projekta pomembna podpora vseh državnih organov, vključno z državnim zborom.
Letno poročilo in oceno stanja objavljamo v priponkah.