Državna revizijska komisija je ugodila revizijskemu zahtevku, ki ga je Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) vložila kot zagovornik javnega interesa. Izbrani ponudnik bo kljub temu izvedel storitve, ki so predmet javnega naročila, zato primer znova potrjuje nujnost vzpostavitve nadzornega organa za področje javnega naročanja v Republiki Sloveniji.
Komisija je v okviru obravnave prijave suma korupcije, ki jo je prejela februarja letos in se je nanašala na oddajo javnega naročila »Izvajanje okolju prijaznih storitev čiščenja poslovnih prostorov v stavbi Kardeljeva ploščad 16 (UL PEF in SVŠGUGL)« naročnika, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, zaznala sum neenakopravne obravnave ponudnikov, sum kršitve glede priznavanja referenc in sum kršitve glede dolžnosti izločitve iz postopka javnega naročanja.
V postopku predmetnega javnega naročila je izbrani ponudnik (družba A) pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev navedel dva referenčna posla, izvedena na podlagi pogodb, ki jih ni sklenil izbrani ponudnik, pač pa druga, prenosna družba (družba B). Zoper to družbo pa je bil voden postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, na podlagi katerega je bila družba B 10. 2. 2020 uvrščena v evidenco subjektov z negativnimi referencami. Pred tem je družba B na družbo A oddelila del dejavnosti, povezane s čiščenjem in vzdrževanjem objektov. S tem so na izbranega ponudnika, družbo A, kot univerzalnega pravnega naslednika prešle obveznosti družbe B, po mnenju komisije pa bi zato morala tudi zanj veljati izključitev iz postopkov javnega naročanja.
Komisija je 21. 4. 2020 kot zagovornik javnega interesa (na podlagi 6. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja: ZPVPJN) vložila zahtevek za revizijo. Naročnik je zahtevek zavrnil, postopek pa se je nadaljeval na Državni revizijski komisiji (DKOM), ki je 22. 6. 2020 odločila, da je zahtevek za revizijo utemeljen.
DKOM je zavzel stališče, da gre v primeru, ko se ponudnik sklicuje na reference drugega gospodarskega subjekta, za položaj, v katerem je treba upoštevati 81. člen Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Ta dopušča sklicevanje na zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta, a v drugem odstavku določa, da mora naročnik preveriti, ali ti subjekti izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Namen te določbe je po pojasnilu DKOM, da ponudnik ne uporablja zmogljivosti gospodarskih subjektov, ki bi sicer morali biti izključeni iz postopkov javnega naročanja. S tem ZJN-3 skuša preprečiti položaje, ko določen gospodarski subjekt sodeluje kot ponudnik v postopku javnega naročanja le navidezno, v resnici pa uporablja zmogljivosti subjektov, ki ne smejo sodelovati v postopkih javnega naročanja.
Država potrebuje učinkovit nadzorstveni organ
Komisija pozdravlja stališče DKOM in meni, da bodo s tem vrata za morebitna izigravanja prepovedi sodelovanja v postopkih javnega naročanja še bolj priprta. Naročniki bodo v primerih, ko se bodo ponudniki sklicevali na reference prenosnih družb, dolžni preveriti, ali tudi prenosne družbe izpolnjujejo obvezne pogoje za sodelovanje oziroma ali zanje obstajajo obvezni razlogi za izključitev.
Ker je naročnik 26. 2. 2020 že sklenil pogodbo za izvajanje razpisanih storitev z izbranim ponudnikom, je DKOM na podlagi tretje alineje 39. člena ZPVPJN ugotovil le utemeljenost zahtevka za revizijo, ne da bi razveljavil celoten postopek oddaje javnega naročila. Ta primer po mnenju komisije znova dokazuje, da bi v Republiki Sloveniji potrebovali učinkovit organ, ki bi izvajal nadzor nad izvedenimi javnimi naročili (kot inšpekcijski organ ali v drugi obliki), s čimer bi v zgodnji fazi zaznavali in preprečevali korupcijska tveganja, na kar komisija opozarja že vse od leta 2013. Nazadnje je komisija uvedbo inšpekcijsko-nadzorstvenega sistema Ministrstvu za javno upravo predlagala v začetku letošnjega leta v okviru analize korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja.
Komisija bo še naprej budno spremljala področje javnega naročanja in izvajala aktivnosti pri identifikaciji in odpravi tveganj za nastanek korupcije ter s tem prispevala h krepitvi integritete in transparentnosti javnega sektorja.