Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in zavrnilo pritožbo tožnice v pravdni zadevi za izplačilo odškodnine zaradi objave avtorskih honorarjev.
Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je prejela sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki potrjuje, da ni izkazana (kvalificirana) protipravnost ravnanj komisije kot eden od elementov t. i. splošnega civilnega delikta. Sodišče ugotavlja, da je imela komisija razumne razloge za sklepanje, da njeno ravnanje ni protipravno.
Višje sodišče v sodbi navaja, da je šlo v konkretnem primeru javne objave podatkov o prejemkih v breme proračunskih uporabnikov po avtorskih in podjemnih pogodbah za konkurenco dveh zakonov, Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki oba – deloma nasprotujoče si – urejata pravico do obdelave osebnih podatkov. Višje sodišče v sodbi utemeljuje, da ni mogoče trditi, da komisija ni uporabila povsem jasnega predpisa ali da bi grobo zanemarila svoje dolžnosti, saj sta sporno vprašanje na enak način kot komisija takrat presojala tudi dva druga organa: Upravno sodišče, ki je sprva zavrnilo tožničino tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic (nasprotno je šele kasneje odločilo Vrhovno sodišče RS, katerega naloga je skrb za razvoj prava s sodno prakso), in Informacijska pooblaščenka v sporočilu za javnost, objavljenem 9. 3. 2015. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je imela komisija v trenutku objave razumno podlago za sklepanje, da je njeno ravnanje v skladu z zakonom.
Višje sodišče je pritrdilo tudi obrazložitvi prvostopenjskega sodišča glede tehtanja tožničine pravice do zasebnosti in pravice javnosti do transparentne porabe javnih sredstev. Pri tem navaja, da je treba upoštevati, da komisija ni običajen represivni organ, temveč organ, ki nadzoruje državno oblast in posameznike, ki so praviloma na vodilnih položajih in drugih odgovornih funkcijah ali upravljajo z državnim denarjem, saj so predvsem ti potencialno izpostavljeni korupciji. »Ravnanje tega organa ni toliko v interesu vladajoče koalicije in politikov (lahko je celo v nasprotju z njihovimi interesi), temveč predvsem v interesu ”navadnih” državljanov,« navaja sodišče. Pritožbeno sodišče je v sodbi zapisalo, da ima javnost interes izvedeti, koliko denarja in na kakšni podlagi je določena oseba prejela iz javnih sredstev poleg svoje plače, pa naj gre za ministrico ali univerzitetno profesorico, saj je to pomembno za transparentno delovanje demokratične družbe.
Sodišče druge stopnje je potrdilo tudi, da so bile objave oziroma izjave komisije, povezane z objavo podatkov, vrednostno nevtralne in zadržane, saj med pristojnosti komisije sodi tudi seznanjanje javnosti z ugotovitvami in delom komisije.