Nekateri ukrepi za zamejitev epidemije COVID-19 porajajo nova tveganja za korupcijo ter tveganja za kršitve integritete in načel pravne države pri delovanju javnega sektorja. Če zaznava in upravljanje teh tveganj nista učinkovita, je prisotnost kršitev neizogibna. To velja tudi za ukrep iz zadnjega svežnja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije in njenih posledic, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj.
Prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj je pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa
V Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) v okviru svojih pristojnosti na področju krepitve delovanja pravne države ter krepitve integritete in transparentnosti javnega sektorja pozorno spremljamo odzivanje državnih organov na epidemijo COVID-19 v luči upravljanja korupcijskih tveganj in tveganj za kršitve integritete. Pri tem ugotavljamo, da nekateri sprejeti ukrepi, ki ukinjajo obstoječe varovalke za zamejitev teh tveganj, med drugim ukrep iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki vzpostavlja bistveno težje pogoje vstopa nevladnih organizacij v postopke dodelitve gradbenega dovoljenja, lahko predstavljajo korupcijska tveganja. To potrjuje ne le javno izraženo mnenje nevladnih organizacij, da novo sprejetih pogojev ne izpolnjuje nobena od obstoječih organizacij, temveč temu pritrjujejo tudi predstavniki vlade, ko ta ukrep pojasnjujejo javnosti.
Menimo, da je možnost uporabe pravnega sredstva nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj eden ključnih mehanizmov zmanjševanja korupcijskih tveganj in zagotavljanja večje transparentnosti postopkov ter dodatno varovalo za dosledno izvajanje javnega interesa na področju varstva okolja. Sprejeti ukrep vlade, ki zaradi okoliščin delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji dejansko onemogoča sodelovanje le-teh v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj najmanj za nadaljnji dve leti, in izjava ministra za okolje ob sprejemu sprememb gradbene zakonodaje, da majhne okoljevarstvene organizacije namerno onemogočajo gradnjo in gospodarsko aktivnost, kažeta na načrtne spremembe pravnih okvirov, ki nesorazmerno posegajo v obstoječe varovalke varstva javnega interesa na področju varovanja okolja.
Glede na to, da so bili postopki izdaje gradbenih dovoljenj v času epidemije ustavljeni le za krajši čas (manj kot dva meseca), so razlogi za rahljanje postopkov za dodelitev gradbenega dovoljenja kar za nadaljnji dve leti vprašljivi. Vlada mora kljub epidemiji in potrebi po sprejemu določenih interventnih ukrepov delovati preudarno in predvsem družbeno odgovorno, tudi na področju varstva okolja, saj so lahko posledice tako sprejetih ukrepov za okolje daljnosežne, morda celo nepopravljive.
V izrednih razmerah je nujno zamejevati tveganja za korupcijo in ohranjati mehanizme za krepitev integritete javnega sektorja
Na komisiji se zavedamo, da mora država pri spopadanju z epidemijo COVID-19 poseči na številna področja, kot so socialna politika, gospodarstvo, javne finance in drugo. Z izrednimi razmerami, kot je razglasitev epidemije COVID-19, ko se države na hitro spreminjajoče se razmere odzivajo z ukrepi, s katerimi želijo kar najbolj zmanjšati negativne posledice te epidemije, pa po drugi strani naraščajo korupcijska tveganja ter tveganja za kršitev integritete, ki ogrožajo temeljne standarde delovanja javnega sektorja, ki smo jih predstavniki javnega sektorja (tako funkcionarji kot tudi javni uslužbenci) dolžni spoštovati v vseh, predvsem pa tudi tovrstnih razmerah. Spoštovanje teh standardov namreč preprečuje pojav korupcije, nasprotja interesov ter neetičnih in nezakonitih vplivov na delovanje javnega sektorja, najsi gre za oblikovanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov, vodenje konkretnih postopkov javnega naročanja ter oddajo javnih naročil, dodeljevanje socialnih transferjev ali omogočanje investicij v gradbene projekte z rahljanjem zakonsko predvidenih varovalk.
Neustrezno upravljanje korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete in načel pravne države je zlasti nevarno takrat, ko že sprejeti oziroma načrtovani ukrepi posegajo v z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine njihovih nosilcev (pravica do zasebnosti, do zdravega življenjskega okolja, do svobodne gospodarske pobude in druge). Čeprav odločevalci ukrepe označujejo kot nujne za zajezitev epidemije oziroma njenih negativnih posledic, pa bi hkrati morali, v skladu z načelom pravne države, spoštovati oziroma zagotavljati primerne ter učinkovite varovalke pred arbitrarnimi posegi in zlorabami pravic in svoboščin.
Na porast korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete zaradi epidemije COVID-19 opozarja tudi GRECO, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope. Nagovor predsednika GRECO Marina Mrčele ter Smernice s ciljem preprečevanja korupcije v nujnih zdravstvenih razmerah zaradi epidemije Covid-19 so dostopni na spletni straneh https://www.coe.int/en/web/greco/-/covid-19-pandemic-greco-warns-about-corruption-risks, ki izpostavlja predvsem nujnost zagotoviti ustrezno transparentne postopke javnega naročanja, ki spodbujajo pošteno konkurenco in učinkovito odvračajo korupcijo, ter zagotoviti ustrezne mehanizme »zavor in ravnovesij« pri sprejemanju zakonodaje s področja javne porabe, kamor sodi tudi učinkovit nadzor nad delovanjem lobistov, učinkovit kazenskopravni odziv na goljufije, povezane tudi z dobavo ali ponudbo ponaredkov medicinske opreme, učinkovita zaščita prijaviteljev in možnost pojava koruptivnih praks zasebnega sektorja (npr. v obliki podkupnin), da bi lahko kar najhitreje presegli negativne posledice epidemije.