Ljubljana, 25. april 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije v nadaljevanju objavlja svoj odziv na apel predsednice Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) Andrijane Bergant, ki ga avtorici apela posredovala že 24. aprila.
Spoštovana gospa Andrijana Bergant,
Zahvaljujemo se vam za vaš dopis. Naj pojasnimo, da Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) že vodi več postopkov v zvezi s sumi nepravilnosti in nezakonitosti pri nabavah zaščitne opreme. Že v četrtek, pred oddajo Tarča, ki jo omenjate, je komisija na podlagi informacij, ki jih je zaznala v medijih, na lastno pobudo uvedla tudi postopek ugotavljanja suma neetičnih in nezakonitih vplivov, ki naj bi se vršili zoper uslužbence Zavoda RS za blagovne rezerve.
Vse sume nepravilnosti, ki se pojavljajo v zadnjih tednih, bo komisija v okviru svojih pristojnosti preverila, zbrala vse relevantne informacije in dokumente ter pridobila pojasnila tudi s strani akterjev teh dogodkov. Vodilo komisije je, da svoje delo opravljamo zakonito, objektivno in strokovno, hkrati pa si prizadevamo za aktivno sodelovanje in izmenjavo informacij z drugimi nadzornimi institucijami. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov bo komisija v dokaznem postopku ugotavljala, kakšne kršitve Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, za presojo katerega smo pristojni, so bile storjene.
Morda vam je znano, da komisija v skladu s sodno prakso v zadnjih letih obravnavanim osebam v postopkih zagotavlja ustrezna pravna jamstva in le na ta način lahko končne ugotovitve komisije, usmerjene zoper konkretne uradne osebe, prestanejo presojo sodnih instanc ter tako ohranijo ustrezno težo v družbi in prispevajo k našemu skupnemu cilju – krepitvi pravne države in integritete javnega sektorja ter odpravljanju korupcijskih tveganj. Po zaključku zadeve pa bomo tudi lahko naslovili zaznana korupcijska tveganja in prispevali k odpravi okoliščin, ugodnih za nastanek korupcije.
Komisija zagovarja ničelno stopnjo tolerance tako do korupcije kot tudi do povračilnih ukrepov zoper dobroverne prijavitelje. Vsakdo, ki je zaradi prijave deležen povračilnih ukrepov (ustrahovanje, šikaniranje, odvzem pooblastil ali nalog, osamitev, disciplinski postopek, suspenz, odpoved pogodbe o zaposlitvi …) lahko od delodajalca zahteva, da preneha s takšnim ravnanjem. V primeru, da mu nastaja škoda, je upravičen do povračila škode. Vloga komisije pri tem je v nudenju strokovne pomoči pri ugotavljanju obstoja vzročne zveze med prijavo/razkritjem dobrovernega prijavitelja in škodljivimi posledicami. Če komisija ugotovi obstoj vzročne zveze, lahko od delodajalca zahteva, da zagotovi takojšnje prenehanje takšnega ravnanja. Prijavitelji, ki so javni uslužbenci, lahko tudi v primeru, če se povračilni ukrepi nadaljujejo, zahtevajo premestitev na drugo enakovredno delovno mesto.
Če bo potrebno, bo komisija v primeru, ki ga omenjate – kot v vseh drugih primerih, ko smo za to zaprošeni – storila vse, kar je v naši pristojnosti, da dobroverni prijavitelj ne bo utrpel škode. Poudarjamo, da je že vse od ustanovitve komisije zaščita prijaviteljev eden temeljev njenega delovanja in za to se bomo zavzemali tudi v prihodnje.
Zahvaljujemo se vam za podporo in se veselimo prihodnjega sodelovanja z vami,
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE