Ljubljana, 24. februar 2020 – Komisija za preprečevanje korupcije objavlja Analizo korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja, v kateri na podlagi proučitve posameznih primerov izpostavlja nekatere najpogostejše indikatorje korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja.
Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) področje javnega naročanja ocenjuje kot bolj problematično v smislu izpostavljenosti korupcijskim tveganjem. V letih od 2014 do 2018 se je vsaka osma prijava, ki jo je komisija obravnavala, nanašala na področje javnega naročanja. Glede na vrednost naročil in tip postopka so še posebej problematična javna naročila, ki jih naročniki oddajo po manj transparentnih postopkih (postopek pogajanj s predhodno objavo ali brez predhodne objave), naročila blaga in storitev po netransparentnih postopkih (zlasti zaupna naročila) ter naročila, ki ne presegajo mejnega praga za uporabo zakonsko predpisanih postopkov oddaje naročil (evidenčna naročila).
Izvršitvene oblike korupcijskih ravnanj na področju javnega naročanja blaga, storitev in gradenj so zlasti: prilagojeno naročilo, drobitev naročil, sodelovanje med ponudniki oziroma med naročnikom in ponudniki, katerega namen je v nasprotju z zagotavljanjem gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, v nasprotju z zagotavljanjem konkurence med ponudniki, ki ne prispeva k preglednosti izbire ponudnika ali ki ustvarja okoliščine, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov.
Komisija v analizi predstavlja nekaj konkretnih primerov, ki jih je obravnavala in v katerih so izraženi indikatorji korupcijskih tveganj, kot tudi primere, glede katerih je bil večkrat izkazan interes javnosti. Na področju evidenčnih naročil je komisija analizirala podatke o več kot 27.000 evidenčnih naročilih, oddanih v letu 2017, pri čemer je opravila vzorčenje in se osredotočila na analizo naročil blaga in storitev na splošnem področju, katerih ocenjena vrednost je znašala med 10.000 in 23.000 evri. Komisija je ugotovila največ sumov kršitev drobljenja naročil in sklepanja pogodb nad vrednostjo 10.000 evrov brez vključene protikorupcijske klavzule. Med drugim je komisija obravnavala javna naročila javnega zavoda RTV Slovenija, Direkcije za infrastrukturo, javnega podjetja Marjetica Koper, javnega zavoda Kobilarna Lipica … Pri zaznanih kršitvah je komisija, kjer je bilo to mogoče, podala predloge za uvedbo prekrškov.
Na področju manj transparentnih postopkov javnih naročil je komisija med drugim preučila tudi tri vsebinsko sorodna naročila, povezana z nabavo tehničnih ovir oziroma ograje na državni meji. Komisija je ugotovila sum, da je šlo v navedenih primerih tako za drobitev naročil z namenom, da bi se naročnik izognil uporabi določil Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), kot tudi za izvedbo naročila brez ustreznega postopka (zaupno naročilo v ocenjeni vrednosti 2,2 milijona evrov). Prav tako je komisija ugotovila, da pri naročilu v vrednosti 204.918 evrov naročnik ni ravnal gospodarno, saj se je pogajal le z enim kandidatom, pri čemer razpisna dokumentacija oziroma pogoji niso bili ustrezno opredeljeni. Ker je imelo izbrano podjetje na dan oddaje ponudbe neplačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varstvo in davkov, je komisija zaradi suma lažne izjave, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, na Državno revizijsko komisijo (Dkom) vložila predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper določeno pravno osebo in njeno odgovorno osebo ter podala kazensko ovadbo. Dkom je na podlagi predloga komisije podal obdolžilni predlog. Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča je bilo to podjetje uvrščeno na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami.
Na podlagi obravnavanih primerov komisija ugotavlja, da je ugotavljanje in preiskovanje sumov nepravilnosti na področju javnega naročanja predvsem ex-post, ne pa proaktivno v času, ko naročilo še ni bilo oddano, ko ponudbe še niso bile prejete in ocenjene ali ko morebiti naročnik šele razmišlja, ali ima na razpolago dovolj sredstev in ali je dejansko izražena potreba za določeno naročilo. Komisija zato predlaga Ministrstvu za javno upravo (MJU), da razmisli o uvedbi inšpekcijsko nadzorstvenega sistema na področju javnega naročanja. Komisija je tudi izdala več priporočil naročnikom, pa tudi priporočila Dkom v zvezi z zagotavljanjem kontradiktornosti postopka, saj je ugotovila, da je odločanje Dkom lahko podvrženo korupcijskemu tveganju. Zato komisija MJU predlaga, da v okviru novele Zakona o zagotavljanju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja predvidi rešitve za dodatno krepitev neodvisnosti in konsistentnosti delovanja Dkom.
Cilj predmetne analize je, da se ključne deležnike, ki so vključeni v pripravo predpisov s področja javnega naročanja, osvesti o korupcijskih tveganjih na področju javnega naročanja. Hkrati je eden izmed ciljev tudi osveščanje potencialnih uporabnikov in odvračanje potencialnih kršiteljev. Namen analize ni izpostavljanje konkretnih kršiteljev, ampak opozoriti na zaznane izvršitvene oblike korupcijskih ravnanj. Komisija je v posamičnih primerih, kjer je zaznala sum nepravilnosti, o tem že sprotno obveščala pristojne organe in izvedla druge ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti.
Celotna analiza je dostopna v priponki.
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
