Ljubljana, 4. december 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je Ministrstvu za zdravje izdala priporočila v zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji pri izvajanju javnih naročil gradenj, Računskemu sodišču RS pa je podala pobudo za umestitev revizije učinkovitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih naročil gradenj v okviru konkretnega naročnika.
Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je na podlagi prejetih prijav v zvezi z javnimi naročili na zdravstvenem področju zaznala določena korupcijska tveganja v postopkih izvajanja javnih naročil v zdravstvu, zlasti v zvezi z javnimi naročili gradenj.
Komisija je v zvezi z določanjem kategorij objektov, ki se določajo v postopkih javnih naročil gradenj v okviru določanja referenčnih pogojev, ugotovila, da je izbira kategorije objektov v pristojnosti strokovne komisije, ki je oblikovana za vodenje posameznega javnega naročila. Pri tem pa na podlagi zbranih podatkov ne obstaja interni akt, kjer bi bile zapisane smernice, ki bi zavezovale strokovne komisije ob izbiri kategorije objektov. Zato je komisija Ministrstvu za zdravje izdala priporočila, da ministrstvo že izoblikovane kriterije glede izbire kategorije objektov zapiše v obliki internega akta, in da hkrati na podlagi analize že zaključenih postopkov oceni, ali bi bilo mogoče k že oblikovanim kriterijem določiti še dodatne kriterije, ki bi jih strokovne komisije morale upoštevati pri določanju referenčnih kriterijev glede kategorije objektov, saj bi bila na ta način zagotovljena večja transparentnost postopka in tudi odpravljena morebitna korupcijska tveganja.
V zvezi z danimi zavarovanji v postopkih javnih naročil gradenj, ki se vodijo v okviru Ministrstva za zdravje, je komisija ugotovila, da ni vnaprej določenega postopka in kriterijev, kdaj določeno zavarovanje šteti kot ustrezno in na kakšen način preveriti kvaliteto izdanega zavarovanja. Zato je Ministrstvu za zdravje izdala priporočilo, da sprejme ustrezen interni akt, ki bo določal postopek preverjanja kvalitete zavarovanja in kriterije, kdaj zavarovanje ni ustrezno. S sprejemom ustreznega internega akta v zvezi s preverjanjem kvalitete danih zavarovanj se bo zagotovilo upoštevanje gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, hkrati pa bo to pripomoglo tudi k večji transparentnosti postopka in bo odpravilo morebitna korupcijska tveganja.
Komisija je na podlagi očitkov iz podanih prijav in na podlagi zbranih podatkov tudi ugotovila, da v predhodnih postopkih, ki so podlaga za izpeljavo javnih naročil gradenj v okviru Ministrstva za zdravje, v postopkih javnih naročil gradenj v okviru Ministrstva za zdravje in nato pri sami izvedbi javnih naročil na strani izbranega ponudnika nastopajo iste osebe. Nastopanje oseb tako v fazi izpeljave javnega naročanja in nato v fazi izvedbe javnega naročila je urejeno v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), vendar pa tovrstno nastopanje oseb v različnih fazah postopka že samo po sebi vzbuja določena korupcijska tveganja, tako da so se Ministrstvu za zdravje izdala priporočila, da dosledno upošteva 65. in 91. člen ZJN-3.
Na podlagi podanih očitkov, da pri javnih naročilih, ki se izvajajo v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, prihaja do sklenitve več aneksov in višanja dejanske cene javnih naročil, je komisija ugotovila, da samo sklepanje aneksov ne predstavlja kršitve, saj že ZJN-3 v določenih primerih ureja sklepanje aneksov kot dovoljeno. Vendar pa prepogosto sklepanje aneksov vzbuja korupcijska tveganja, prav tako pa lahko predstavlja nezakonito in nesmotrno porabo proračunskih sredstev. Tudi samo podaljševanje terminskih planov samo po sebi še ne pomeni kršitve, saj ima naročnik v primeru, da do podaljšanja pride neutemeljeno, možnost uveljavljanja zavarovanja oziroma lahko terminske roke izvajalcu podaljša v primeru, da je do podaljšanja prišlo zaradi utemeljenih razlogov, v primeru, da so podaljšanja pogosta in niso ustrezno utemeljena, pa le-ta nedvomno predstavljajo korupcijsko tveganje.
Ker gre v konkretnem primeru zaznanih korupcijskih tveganj glede pogostih sklepanj aneksov, s katerimi se povišuje dejanska cena izvedbe in podaljšujejo roki za izvedbo, za presojo zakonitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev, je komisija Računskemu sodišču Republike Slovenije izdala priporočilo, da se v letni plan dela uvrsti revizijo učinkovitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih naročil gradenj v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki jih ta izvaja samostojno oziroma skupaj z Ministrstvom za zdravje.
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE