Ljubljana, 19. september 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) ob medijskih objavah ob zaključku sojenja v odškodninski tožbi Stanke Setnikar Cankar zoper komisijo in državo znova poudarja, da je bil namen objave podatkov o porabi javnih sredstev za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb opozoriti na sistemska tveganja sklepanja takih pogodb, in da se je pred objavo ne le posvetovala s predstavniki Informacijskega pooblaščenca, pač pa jim je tudi poslala v pregled delovno verzijo podatkov, ki so bili po prejetem soglasju Informacijskega pooblaščenca tudi objavljeni.
Komisija je podatke o porabi javnih sredstev za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb objavila v dobri veri in to ne le na podlagi enega sestanka s predstavniki Informacijskega pooblaščenca, kot bi bilo moč sklepati na podlagi včerajšnjega zaslišanja prič na sodišču. Ob tem komisija dodaja, da je sam Informacijski pooblaščenec v sporočilu za javnost, objavljenem dne 9. marca 2015 (https://www.ip-rs.si/novice/poraba-javnih-sredstev-ni-varovan-osebni-podatek-943/), poudaril, da “pri porabi javnih sredstev ne gre za kršitev pravice do varstva osebnih podatkov”. Prav tako je Informacijski pooblaščenec v sporočilu za javnost, objavljenem 1. junija 2015 (https://www.ip-rs.si/novice/informacijski-pooblascenec-je-zakljucil-inspekcijski-nadzor-pri-komisiji-za-preprecevanje-951/), zapisal, da je po izvedenem inšpekcijskem postopku, ki ga je pri komisiji začel 17. marca 2015, ugotovil, “da KPK podatkov o prejemnikih izplačil iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb v svoji aplikaciji Supervizor ne objavlja nezakonito”.
Komisija je podatke objavila v dobri veri kot informacijo javnega značaja, upoštevaje dejstvo, da je bilo za avtorske honorarje in podjemne pogodbe porabljenih več kot milijarda evrov javnih sredstev v obdobju nekaj več kot 12 let.
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE