Ljubljana, 19. septembra 2018 – Ne glede na to, da žvižgaštvo pri odvračanju od kriminala in njegovem odpravljanju nesporno igra nepogrešljivo vlogo, ima le približno ena petina držav EU učinkovite zakone, ki ščitijo žvižgače pred povračilnimi ukrepi in pregonom.
Strokovnjaki za korupcijo se strinjajo, da je žvižgaštvo eden najbolj učinkovitih načinov izpostavljanja goljufij. Kljub formalnim zavezam in številnim sporazumom, ki naj bi okrepili uradne zakonske pravice prijaviteljev, države EU ne dosegajo tako dobre ocene kot bi jo morale, ko gre za zaščito prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi in pregonom.
Študija, ki jo je izvedla nevladna organizacija Blueprint for Free Speech, je proučila zakone in politiko držav EU v odnosu do devetih ključnih evropskih in mednarodnih standardov, ki se nanašajo na zaščito prijaviteljev in so podrobneje opredeljeni v nadaljevanju. Od 756 točk, kar je najvišje možno skupno število točk, so države EU skupaj dosegle 173 točk oziroma 22,9 odstotka. Le štiri od 28 držav EU – Irska, Malta, Francija in Združeno kraljestvo – so dosegle več kot 50 odstotkov najvišje možne ocene za izpolnjevanje standardov.
Najvišje se je s 66,7 odstotki uvrstila Irska, Malta je na drugem mestu s 59,3 odstotki, Združeno kraljestvo in Francija pa sta tretja z 51,9 odstotki. Študija je pokazala, da je le 13 od 28 držav doseglo več kot 25 odstotkov najvišje ocene, medtem ko sedem držav v celoti ali delno ni izpolnjevalo standardov in so dosegle 0 odstotkov v vseh kategorijah. To so Češka, Danska, Estonija, Finska, Litva, Poljska in v Španija. Slovenija se je s končnim seštevkom 11 točk oziroma 40,7 odstotki uvrstila na osmo mesto in si ga deli z Nizozemsko.
Snovalci raziskave obžalujejo, da, čeprav je 19 držav članic EU do zdaj sprejelo vsaj delno pravno zaščito za prijavitelje, nobeden od teh zakonov v celoti ne izpolnjuje evropskih in mednarodnih konvencij in standardov. »Čeprav EU šteje za svetovno vodilno silo na področju odprtega vladanja, sodelovanja državljanov in človekovih pravic, skoraj nobeni državi ne uspe zagotavljati pravic in zaščite prijaviteljem. Rezultat je karierni, finančni in osebni propad za mnoge delavce, ki govorijo, medtem ko drugi molčijo.«
Rezultati raziskave kažejo, da je parcialni pristop k zaščiti prijaviteljev v veliki meri neučinkovit in da samostojen zakon daje boljše rezultate. Od devetih držav z najvišjim številom točk jih ima osem samostojen zakon, ki zajema zaposlene v javnem in zasebnem sektorju.
Prijavitelje pred povračilnimi ukrepi ščitijo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, Konvencija OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev in Evropska kazenskopravna konvencija o korupciji.
Devet standardov, na katere se poročilo nanaša:
- Posebne določbe o zaščiti prijaviteljev v javnem in zasebnem sektorju
- Celoten razpon kanalov za razkritje: notranji, regulativni, javni
- Zaščita pred vsemi vrstami povračilnih ukrepov
- Celoten sklop mehanizmov za zaščito pred povračilnimi ukrepi
- Celoten sklop vrst in mehanizmov pomoči
- Imuniteta pred pregonom zaradi razkrivanja občutljivih podatkov
- Kazni za povračilne ukrepe in druge zlorabe
- Imenovanje pooblaščene agencije za prijavljanje nepravilnosti
- Transparentna uprava in statistika
Slovenija nad povprečjem
Slovenija se s skupnim seštevkom doseženih točk uvršča precej nad evropsko povprečje.
Tabela: Število točk, ki jih je dosegla Slovenija pri doseganju posameznega standarda
| Standard 1 | Standard 2 | Standard 3 | Standard 4 | Standard 5 | Standard 6 | Standard 7 | Standard 8 | Standard 9 | Skupno točk | % | |
| Možne točke | 4 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 2 | 3 | 27 | 100 |
| EU | 1,71 | 1,18 | 0,86 | 0,61 | 0,50 | 0,39 | 0,25 | 0,36 | 0,362 | 6,22 | |
| Slovenija | 2 | 2 | 1 | 2 | 1 | 1 | 0 | 1 | 1 | 11 | 40,7 |
Ko je govora o sklopu mehanizmov za zaščito prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi (standard 4), se Slovenija z 2 točkama uvršča visoko, omenjeni standard pa v celoti izpolnjuje zgolj 1 država od 28 držav EU, in sicer Slovaška, ki s 3 točkami dosega vse možne točke. Poročilo za Slovenijo navaja, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sicer Komisiji za preprečevanje korupcije daje pristojnost, da od delodajalcev zahteva takojšen umik povračilnih ukrepov zoper prijavitelja, vendar pa zakon ne predvideva nikakršnih specifičnih pravnih sredstev (Slovenija za izpolnjevanje standarda 8 ni prejela nobene točke).
Standard, ki se nanaša na pooblaščeno agencijo za prijavljanje nepravilnosti (standard 8), izpolnjuje le Nizozemska. Slovenija je ena od 8 preostalih držav, ki so svojim obstoječim agencijam za boj proti korupciji naložile odgovornost sprejemanja prijav žvižgačev ter nadzora nad izpolnjevanjem pravil in zakonov v zvezi z zaščito prijaviteljev.
Poročilo je v celoti dostopno na tej povezavi.