Ljubljana, 31. avgusta 2018 – Komisija opaža, da se v javnosti večkrat zmotno interpretira narava postopkov, ki jih vodi zoper posameznike, zato želi v nadaljevanju na kratko povzeti bistvo obravnave posameznega primera.
Postopek pred komisijo se lahko uvede na podlagi prijave, na lastno pobudo, ali na zahtevo privilegiranih vlagateljev zahteve. Največ postopkov komisija uvede na podlagi prejetih prijav. Teh je bilo v lanskem letu 725, od tega jih je komisija 163 zavrgla, 562 prijav pa je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu, v katerem komisija ugotovi, ali iz navedb v prijavi sploh izhaja sum korupcije ali druge kršitve iz pristojnosti komisije. Nekatere v predhodnem preizkusu obravnavane prijave je komisija – v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) – bodisi odstopila v reševanje pristojnim organom bodisi je uvedla postopke preiskave, ki jih je zaključila s sprejetjem zaključnih ugotovitev ali načelnega mnenja (nekatera od njih komisija objavlja na svojih spletnih straneh), v največ primerih pa je prijave v predhodnem preizkusu zavrnila kot neutemeljene. V nekaterih primerih komisija ob prejetju prijave, v fazi, ko preverja dobrovernost prijavitelja, ugotovi, da je bila prijava podana zlonamerno, to pomeni, da je prijavitelj navajal neresnične trditve z namenom škodovanja določeni osebi.
Komisija tako poudarja, da v okviru določb ZIntPK pregleda vse prijave, torej tudi tiste, kjer se tekom izvedbe postopka obravnave pozneje izkaže, da so bile trditve v njej neutemeljene. To pomeni, da samo dejstvo, da komisija pregleduje oziroma obravnava prijavo glede ravnanja določene osebe, nikakor še ne pomeni, da so pri njenem ravnanju že ugotovljene kakršnekoli kršitve določb ZIntPK.