Danes sta Slovenija in GRECO (Skupina držav proti korupciji) pri Svetu Evrope objavila Poročilo o ocenjevanju Slovenije, ki ga je na skupščinskem zasedanju 8. decembra 2017 sprejel GRECO. Gre za prvo objavljeno poročilo GRECA v petem ocenjevalnem krogu. Poročilo osvetljuje stanje v Sloveniji na področju učinkovitosti krepitve integritete in preprečevanja korupcije pri najvišjih nosilcih izvršilne veje oblasti ter v policiji.
Pomembnost poročilu pa povečuje tudi dejstvo, da je GRECO v poročilu izpostavil tudi upoštevanje načela enakosti spolov, in sicer z enako zastopanostjo žensk in moških med člani vlade, hkrati pa sprejel prvo priporočilo, namenjeno krepitvi enake zastopanosti spolov, ko je Slovenijo pozval, da omenjeno načelo uveljavi tudi z večjo zastopanostjo žensk na vseh ravneh policijske strukture.
V poročilu je GRECO poudaril, da mora biti vlada proaktivnejša pri razvoju ozaveščenosti njenih članov glede posamičnih tveganj za integriteto ter pri izboljšanju obvladovanja nasprotij interesov, namesto da večino aktivnosti v zvezi s tem prenaša na Komisijo za preprečevanje korupcije (dalje: Komisija). Dodatni ukrepi, ki jih je GRECO priporočil, vključujejo tudi vzpostavitev načrta integritete vlade. Hkrati je GRECO podprl postopek spremembe ZIntPK, ki je trenutno v obravnavi v parlamentu, saj naj bi prinesel določene izboljšave, in sicer glede identificiranih pomanjkljivosti ureditve lobiranja, objave premoženjskega stanja ter razjasnitve posameznih vprašanj v zvezi s sui generis postopki, ki jih Komisija vodi v primerih zaznanih sumov kršitev določb ZIntPK.
Na drugi strani je GRECO poudaril slabo izvajanje določb o lobiranju v praksi, dejstvo, da premoženjsko stanje oseb z najpomembnejšimi izvršilnimi funkcijami ni objavljeno niti ni podvrženo resnemu nadzoru, ter potrebo po boljšem določanju prioritet Komisije ter, kjer je to potrebno, prerazporeditvi njenih sredstev in poziva pristojne organe, da ji zagotovijo zadostna sredstva za njeno delovanje.
Glede policije je GRECO izrazil zadovoljstvo ob upoštevanju različnih vidikov, ki jih policija upošteva pri ukrepih za preprečevanje korupcije v lastnih vrstah, kot na primer pri vzpostavitvi jasne protikorupcijske institucionalne strukture, ki jo sestavljajo tako za to določeni notranji organi kot tudi zunanji mehanizmi, ki krepijo integriteto posameznikov ter organizacije, ter pri vpeljavi konkretnih protikorupcijskih operativnih ukrepov (npr. prepoved plačila glob z gotovino prometni policiji itd.).
Izpostavil pa je možnosti za razvoj obstoječih učinkovitih orodij za upravljanje s tveganji, ki bi bila usmerjena tudi k zaznavanju organizacijskih in procesnih ranljivosti znotraj policije. Dodaten razmislek je, po mnenju GRECA, zaželen glede možnih nasprotij interesov policijskega osebja ter neprimernih prehodov v zasebni sektor, tudi z razvitjem učinkovitih mehanizmov za ustrezno uveljavitev in nadzor pomembnih pravil. Še več, vzpostavitev ter preverjanje evidenc poslovnih interesov, dodatnih dejavnostih, daril in ugodnosti, povezav itd. lahko igra pomembno vlogo kot vir informacij za neposredne preventivne ter proaktivne napore, da bi se identificirala in upravljala korupcijska tveganja, grožnje in ranljivosti.
Kljub navedenemu je GRECO ugotovil, da policija sodi med najbolj zaupanja vredne organe oblasti v Sloveniji in da se ta trend v letih še izboljšuje.
Več o poročilu in odzivu predsednika GRECA Marina Mrčele na poročilo lahko najdete tudi na naslednji povezavi:
Prevedeno GRECO poročilo v slovenski jezik:
