Ljubljana, 9. marca 2018 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je šokirana nad netočnostjo izjav, ki jih je minister Goran Klemenčič podal v sinočnjem intervjuju v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija, na kar opozarja v nadaljevanju.
Novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (novela ZIntPK) je Vlada RS na svoji seji sprejela dne 18. 1. 2018, skladno s tem nikakor ne drži dejstvo, ki ga je navedel minister Klemenčič, da je predlog novele ZIntPK že eno leto v poslanskih klopeh. Pri tem je predvsem nenavadno dejstvo, da predlog novele ZIntPK na seji Vlade RS ni bil medresorsko usklajen, saj je prejel negativno mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo. Ta je zaradi obsežnih sprememb predlagala ureditev področja boja proti korupciji v Sloveniji s povsem novim zakonom. Komisija se poleg tega ne more strinjati tudi z navedbo, da je Ministrstvo za pravosodje predlog novele ZIntPK pripravilo v rekordnem času, saj je prav komisija v zadnjem času večkrat opozarjala na zavlačevanje s postopkom noveliranja protikorupcijskega zakona. Ministrstvo za pravosodje je junija 2016 ob prevzemu pristojnosti za oblikovanje ZIntPK od Ministrstva za javno upravo namreč prevzelo tudi že pripravljeno besedilo novele ZIntPK za katero je vsebinske podlage pripravila medresorska delovna skupina, in je bilo po mnenju komisije vsebinsko boljše, saj ji ni odvzemalo pristojnosti s področja boja proti korupciji.
Minister si je sinoči pripisal tudi zaslugo za lansko 10 odstotno povečanje proračuna komisije, pri čemer je potrebno opozoriti, da je bilo 10 odstotno povečanje za proračunski leti 2018 in 2019 dogovorjeno med predsednikom komisije Borisom Štefanecem in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman. Obenem komisija dodaja, da omenjeno povečanje proračuna komisije ne zajema predvidenih finančnih posledic, ki bi jih za komisijo pomenil sprejem novele ZIntPK, kar je nepravilno povzeto v predlogu novele ZIntPK.
Minister Klemenčič je v intervjuju izpostavil tudi povsem netočno informacijo, da komisija nikoli ni imela toliko zaposlenih kot danes, saj je imela konec leta 2017 zaposlenih 37 uslužbencev in 2 funkcionarja, kar je podobno oziroma celo manj kot v času Klemenčičevega predsedovanja komisiji, ko je imela konec leta 2012 in 2013 poleg 37 uslužbencev zaposlene 3 funkcionarje. Največje število zaposlenih je imela komisija konec leta 2015, ko je bilo zaposlenih 38 uslužbencev in 3 funkcionarji.
Obenem je v smislu porabe javnih sredstev zanimivo tudi dejstvo, da je v času Klemenčičevega predsedovanja komisiji oziroma med oktobrom 2010 in marcem 2014 komisija za 28 sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodb namenila skoraj 128.000 evrov davkoplačevalskega denarja, medtem ko se je trenutni Senat komisije odločil, da bo zakonske pristojnosti izpolnjeval z obstoječimi kadrovskimi kapacitetami in tovrstnih pogodb ne sklepa.
V intervjuju je minister primerjal tudi število rešenih primerov komisije leta 2011, v času njegovega predsedovanja komisiji, in leta 2016, v času trenutnega Senata komisije, kar je nerelevantno, saj je v vmesnem času prišlo do spremembe vodenja statistike prejetih prijav, to pa je razvidno tudi iz letnih poročil komisije. Potrebno je poudariti, da minister Klemenčič pri tovrstnih primerjavah ni omenil učinkovitega dela trenutnega Senata komisije pri reševanju tako imenovanih zaostankov, nastalih v času njegovega predsedovanja komisiji. Trenutni Senat komisije je namreč od prejšnjega prevzel kar 639 nerešenih zadev, ki so se nabrale tekom Klemenčičevega predsedovanja komisiji.
Pokazatelj dela komisije pa so tudi sama letna poročila in iz letnih poročil sedanjega senata za leta 2014, 2015 in 2016 izhaja, da je bilo v tem času sprejetih 2.988 zaključnih dokumentov. Poleg tega želi komisija izpostaviti, da so bila v Državnem zboru RS potrjena vsa letna poročila trenutnega Senata komisije, medtem ko Državni zbor RS ni potrdil niti enega letnega poročila komisije iz časa, ko ji je predsedoval Klemenčič.
Za konec velja poudariti, da komisijo žalosti dejstvo, da minister Klemenčič konstruktivno zastavljeno mednarodno poročilo izrablja za navajanje netočnosti, ki lahko pripomorejo le k omadeževanju javne podobe komisije in nikakor ne k bolj učinkovitemu boju proti korupciji, kar bi po mnenju trenutnega Senata komisije in Službe Vlade RS za zakonodajo lahko zagotovilo le na novo pripravljeno besedilo celotnega protikorupcijskega zakona.