Ljubljana, 12. februarja 2018 – Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je v preteklem tednu na spletnih straneh Državnega zbora RS zasledila sklic 38. seje državnega zbora, ki se začenja danes in ima pod 23. točko predvideno tudi prvo obravnavo besedila Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (novela ZIntPK-C). Napovedana obravnava predloga novele ZIntPK-C na seji državnega zbora služi kot iztočnica za osvetlitev vsebinskih zadržkov komisije glede predloga novele ZIntPK-C, kar smo napovedali že v zadnjem tematskem zapisu komisije, ki je bil objavljen v petek. 2. 2. 2018, in je naslovil problem netransparentnosti procesa novelacije omenjenega zakona.
Ob tej priložnosti komisija izraža izjemno zaskrbljenost nad nekaterimi rešitvami, ki jih podaja novela ZIntPK-C, in v nadaljevanju želi osvetliti svoje vsebinske zadržke.
1) Pooblastila komisije v zvezi z nalogami preprečevanja koruptivnih dejanj
Novela ZIntPK-C komisiji odvzema pravno podlago za ugotavljanje suma koruptivnih dejanj, ki so posledica dejanja posameznika, in s tem možnost sprejemanja ugotovitev o konkretnem primeru. Komisija se tako ne bo več ukvarjala s korupcijo in se opredeljevala do ravnanj konkretne obravnavane osebe, temveč bo v takem primeru sprejela načelno mnenje, v katerem se bo lahko zgolj na načelni ravni opredelila do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij.
2) Prenos odgovornosti za odločanje na uslužbence komisije
Komisija ocenjuje, da je velika slabost novele tudi dejstvo, da v zadevah, ki v noveli ZIntPK-C niso taksativno naštete kot zadeve, o katerih odloča komisija kot kolegijski organ, odločajo posamezni uslužbenci komisije, ki s tem prevzemajo tudi odgovornost za svoje odločitve. Člani kolegijskega organa morajo ob prevzemu funkcije hkrati prevzeti tudi vso odgovornost za odločitve komisije, razen v primerih, ko drugi področni zakoni določijo drugega nosilca odgovornosti (npr. pooblaščena uradna oseba komisije kot prekrškovnega organa).
3) Področje lobiranja
Komisija pri izvajanju določil veljavnega ZIntPK ugotavlja, da problematika ugotavljanja lobističnih stikov zaradi z ZIntPK določenih izjem (gre za osebe, ki opravljajo dejavnost lobiranja za interesne organizacije, a se jim ni treba vpisati v register lobistov) za vse deležnike pomeni dodatne nepotrebne administrativne ovire tako pri poročanju kot tudi pri izvajanju nadzora nad lobiranjem. Ureditev, kot jo je predlagala komisija, bi lobirancu prihranila čas pri ugotavljanju istovetnosti lobista, komisiji pa olajšala delo pri ugotavljanju kršitev določb ZIntPK, saj po veljavni ureditvi komisija za ugotavljanje razmerja med lobistom in interesno organizacijo porabi veliko časa (npr. pregled/preučevanje ustanovitvenih aktov), največkrat pa ob pregledu razpoložljivih ter javno dostopnih podatkov statusa lobista niti ni mogoče ugotoviti.
4) Področje daril oziroma donacij
Komisija ugotavlja, da so določbe novele ZIntPK-C, ki urejajo področje daril oziroma donacij, nekonsistentne in nedorečene predvsem v delu, ki se nanaša na donacije. Pri tem komisija opozarja, da se z vključitvijo določb glede donacij pristojnost nadzora nad namensko porabo sredstev donacij prenaša z Računskega sodišča RS na komisijo. Novela ZIntPK-C sicer področje daril enotno ureja za vse uradne osebe, vendar pa za komisijo, zlasti v administrativnem, posledično pa tudi kadrovsko-finančnem smislu, navedeno pomeni dodatno, s proračunom in kadrovskim načrtom nepredvideno in nenačrtovano obremenitev.
Prav tako ima komisija pomislek v zvezi z izdajo pravilnika o prepovedi in omejitvah sprejemanja daril, saj komisija ni nosilec oblasti in posledično tudi ne subjekt politične odgovornosti. Iz navedenih razlogov zato komisija ne more izdati pravilnika. Podzakonske predpise na podlagi zakona na državni ravni izdajajo le vlada in ministri, nosilci javnih pooblastil pa na podlagi javnega pooblastila lahko izvršujejo zakon s splošnimi akti za izvrševanje tega javnega pooblastila.
5) Finančne posledice
Glede na širitev pristojnosti komisije, ki jih predvideva novela ZIntPK-C in jih je pristojno ministrstvo v poglavju novele ZIntPK-C o finančnih posledicah prvotno tudi predvidelo, komisija ugotavlja, da je proračun za leto 2018 že sprejet in torej ne zajema navedenih predvidenih finančnih posledic morebitnega sprejetja novele ZIntPK-C. Navedenih finančnih posledic ne zajema niti predlog proračuna za leto 2019. Vsi predlogi novele ZIntPK-C so vsebovali podatek o tem, da se morajo za nemoteno opravljanje dela komisije zagotoviti dodatna finančna sredstva, verziji predloga novele ZIntPK-C z dne 15. 12. 2017 ter z dne 19. 1. 2018 pa zagotovitve dodatnih finančnih sredstev več ne predvidevata in zavajajoče navajata, da so finančna sredstva zagotovljena. Prav tako tudi Kadrovski načrt za leti 2018 in 2019 ni usklajen s predvidenimi kadrovskimi okrepitvami za izvajanje pristojnosti in nalog, ki se s predlogom novele ZIntPK-C za komisijo širijo. Na tem mestu komisija poudarja, da bo zaradi navedenih dejstev izvajanje njenih nalog in pristojnosti v primeru sprejema novele ZIntPK-C zelo oteženo oziroma nemogoče.
6) Pravna podlaga za Erar
Komisija pozdravlja rešitev, ki jo novela ZIntPK-C predvideva na področju obdelave podatkov v zbirkah osebnih in drugih podatkov, saj nedvoumno nudi ustrezno pravno podlago za njihovo obdelavo in objavo v spletnem orodju Erar.
Glede na obseg sprememb in dopolnitev novele ZIntPK-C se komisija za konec v celoti sklicuje na mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, št. 231-3/2017/4, z dne 13. 6. 2017, v katerem je zapisano, da je zaradi tako velikega obsega sprememb in dopolnitev področje boja proti korupciji v Sloveniji potrebno urediti z novim zakonom. Nov zakon je potreben tudi zaradi vsebine, ki jo ureja novela ZIntPK-C, zaradi podrobnega urejanja posameznih vprašanj in uvajanja novih javno pravnih postopkov, po katerih bo odločala komisija.