Ljubljana, 28. junij 2017 – Komisija spoštuje odločitev Vrhovnega sodišča. Namen objave podatkov o porabi javnih sredstev za izplačila avtorskih in podjemnih pogodb, je bil opozoriti na sistemska tveganja sklepanja takih pogodb. Po objavi so posamezni izplačevalci honorarjev dejansko pristopili k izboljšanju pravil in postopkov izplačevanja honorarjev. Obseg, nabor in način objave podatkov (med njimi tistih, na katere se nanaša sodba Vrhovnega sodišča), je komisija dogovorila z Informacijskim pooblaščencem. Komisiji je v podobni zadevi sicer pritrdilo tudi že Upravno sodišče v Ljubljani, ker pa je v vsebinsko praktično identični zadevi Upravno sodišče v Mariboru lansko leto s sodbo komisiji naložilo odstranitev podatkov, je komisija le-te že lansko leto izbrisala iz evidenc ERARja, ki je v vmesnem času nadomestil Supervizor. Prav tako je komisija na odprta vprašanja javne objave takih podatkov opozorila tudi pripravljavca novele Zakona o integriteti in preprečevanja korupcije. Novela v trenutni vsebini tako med drugim vključuje novo ureditev v zvezi s pridobivanjem, obdelavo in objavo tovrstnih podatkov.
Komisija je na podlagi podatkov, ki se jih je vodilo v aplikaciji Supervizor, decembra 2014 opravila analizo o tem, koliko javnih sredstev se porabi za namen izplačil avtorskih in podjemnih pogodb. Analiza je pokazala, da je bilo v ta namen porabljenih več kot milijardo evrov javnih sredstev v obdobju nekaj več kot 12 let. Zaradi zagotavljanja transparentnosti in preventivnega delovanja se je komisija odločila, da te podatke tudi javno objavi. Pred objavo se je o načinu objave, obsegu in naboru podatkov posvetovala z Informacijskim pooblaščencem kot pristojnim državnim organom, ki bdi nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov, marca 2015 pa je v aplikaciji Supervizor te podatke tudi javno objavila. Posamezni izplačevalci honorarjev so po objavi podatkov in medijskih poročanjih o tem dejansko pristopili k izboljšanju pravil in postopkov izplačevanja honorarjev, s čimer je bil dosežen temeljni namen objave teh podatkov.
Po drugi strani pa so nekateri posamezniki zaradi objave zoper komisijo vložili pravna sredstva in predlagali izvedbo inšpekcijskih postopkov. V drugi polovici oktobra 2015 je komisija prejela odločitev Upravnega sodišča RS, oddelek v Ljubljani, s katero je zavrnilo tožbo in s tem komisiji potrdilo zakonitost objave podatkov v aplikaciji Supervizor. Prav tako so bili uvedeni postopki inšpekcijskih nadzorov ustavljeni.
7. julija 2016 je komisija aplikacijo Supervizor nadomestila z novo aplikacijo ERAR, ki je prav tako prikazovala podatke o izplačilih honorarjev iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb s strani subjektov javnega sektorja.
V drugem primeru je Upravno sodišče RS, oddelek v Mariboru, ob enakem dejanskem stanju odločilo diametralno nasprotno in komisiji naložilo odstranitev podatkov o tožniku.
Zaradi pravne negotovosti, nastale zaradi nasprotujočih si odločitev sodišč je komisija iz aplikacije ERAR umaknila podatke o izplačilih honorarjev iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb za vse fizične osebe.
Ker je komisija že predhodno umaknila podatke iz aplikacije ERAR in ker aplikacija Supervizor, na katero se nanaša sodba Vrhovnega sodišča, ne obstaja več, sodbe, tako kot se glasi, ni mogoče v celoti izvršiti.
Komisija sicer spoštuje odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki v določeni meri vsekakor pomeni korak naprej pri jasnosti nabora podatkov, ki ga komisija lahko objavlja, in jo bo smiselno upoštevala pri svojem nadaljnjem delu.
Komisija na koncu še izpostavlja, da je pripravljavca novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je trenutno v zaključni fazi medresorskega usklajevanja, obvestila o izdanih odločitvah sodišč, vse z namenom, da se zakon primerno dopolni tudi v tem delu. Besedilo novele tako vključuje tudi novo ureditev v zvezi s pridobivanjem, obdelavo in objavo tovrstnih podatkov, katere namen je zagotavljanje transparentnega delovanja javnega sektorja, predvsem glede porabe javnih sredstev.